Tema meseca: Poštne znamke s planinskimi motivi / Julius Kugy in njegovi vodniki / Razmišljanje o Pavli Jesih in Miri Marko Debelakovi / Pogovor z vodstvom PZS o preteklem mandatu / Test opreme: O zimskih gojzarjih, njihove prednosti in slabosti
Uvodnik: Razdejanje v naravi. Vladimir Habjan
TEMA MESECA
Poštne znamke s planinskimi motivi
Male sličice - velike zgodbe. Emil Pevec
Tudi poštne znamke vabijo v gore. Planinski motivi na slovenskih znamkah in dopisnicah. Peter Suhadolc
INTERVJU
Poskušam biti še vsaj malo koristen. Pogovor z Vojkom Čeligojem. Žarko Rovšček
VISOKA OBLETNICA
Julius Kugy in njegovi vodniki. Ob 70. obletnici smrti poeta Julijskih Alp (1858-1944). Janez Turk
RAZMIŠLJANJA
Ženski nad prepadi. Ženski, ki sta potegnili slovenski alpinizem iz zakotja. France Zupan
OKROGLA MIZA
Uspeli ohraniti prostovoljnost delovanja. Pogovor z vodstvom PZS o preteklem mandatu. Vladimir Habjan
Z NAMI NA POT
Čarobna dolina presežnikov. Maltatal. Mitja Peternel
Opisi:
Faschaunereck. Mitja Peternel
Reitereck. Mitja Peternel
Hochalmspitze. Mitja Peternel
Kölnbreinspitze. Mitja Peternel
Opisi:
Tosc. Irena Mušič Habjan
Veliki Snežnik. Irena Mušič Habjan
Dovška Baba. Irena Mušič Habjan
Koroška Rinka/Križ. Irena Mušič Habjan
DVA OBRAZA PATAGONIJE
Slovenca na še nepreplezanem vrhu ... Po pobegu s Cerro Toreja. Dejan Koren - DeKo
ODPRAVA PHOLA GANCHEN 2013
Zgodba belega šerpe. Pripoved zdravnika o zadnji odpravi SMAR v Tibet. Miha Gašperin
POTEPANJA PO FRANCIJI
Z gora proti jugu. Od Verdona do Azurne obale. Iztok Tomazin
TEST OPREME
Toplih nog naokrog. O zimskih gojzarjih, njihovih prednostih in slabostih. Aljaž Anderle
ČAS ZA RAZMISLEK
Spominska knjiga. Mateja Pate
VZGOJA
Zimska oprema za zimski obisk gora. Gibanje in varnost v gorah pozimi. Klemen Volontar
NARAVA OPOZARJA
Pustimo jim živeti. Dušan Klenovšek
ZELIŠČA NAŠIH GORA
Nesmrtni spremljevalec človeka. Bor. Lovro Vehovar
MLADINA IN GORE
Zmagovalci tekmovanja Idrijčani. Zdenka Mihelič
NOVICE IZ TUJINE
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
OPOZORILO
TNP
V SPOMIN
Uvodnik: Razdejanje v naravi
Včasih ni lahko najti prave in dovolj aktualne teme za uvodnik, drugič jih je pa toliko, da ne veš, katere bi se sploh lotil. Tokrat gre za slednje. Prioriteto moram vsekakor dati dogajanju v prvem tednu februarja. Mislim seveda na posledice žleda in snega v naravi. Ves teden sem se službeno potikal po terenu, vse od Logatca, prek Unca, okolice Predjamskega gradu do Razdrtega in Senožeč. To, kar sem videl, je strašljivo. Če povem, da sem v živo videl, kako sta se podrla dva 220-kilovoltna, skoraj 50-metrska stolpa, kot bi bila iz papirja, potem si lahko mislite, da so poškodbe na drevju v gozdovih še toliko hujše. Od mnogih velikih krošenj, ki so krasile gozdove, so ostali le še skromni štrclji, ki zdaj prav čudno molijo tja v nebo. Težko bi verjel, če ne bi videl na lastne oči. Pri tem je seveda treba vedeti še to, da ne gre le za Primorsko, pač pa za pretežni del gozdnate pokrajine naše lepe deželice. Samo pobrskajte po spletu in poiščite posnetke iz zraka, pa se boste prepričali sami.
Kaj to pomeni za naravo pa tudi za planinsko organizacijo, ki skrbi za 9.000 kilometrov planinskih poti, od katerih velik del poteka po gozdovih? Ta hip je prekmalu kaj reči, škodo bomo lahko ocenili čez čas, morda šele spomladi, ko bomo videli, koliko bo sploh še zelenja v gozdovih. Ob vsem tem se mi zdi polemika gorskih kolesarjev, ki je posledica spremenjenega zakona o gorskem okolju, ki te dni kroži v medijih in po forumih, prav postranskega pomena. Kje bodo vozili kolesarji, če še pešec komaj hodi? Kvečjemu izven gozdov. To sem spoznal sam, ko sem se skozi led in požled s kompletno zimsko opremo, tudi z derezami na nogah, potikal po senožeški ravnici (ledenici) in se do osamljenih ostankov nekdaj visokih daljnovodnih stebrov prebijal skozi gozdove. Težko vam opišem to borbo in nevarnosti, ki so pretile, vsaj dokler je bilo ogromno žleda na vejah. Ob odjugi je sicer popadal dol, a nevarnosti s tem še ni konec, saj je množica vej polomljenih in lahko padejo že ob rahlem vetru. Poleg tega je gozd izredno težko prehoden. Po tleh je toliko polomljenih dreves in vej, da je prebijanje zelo mučno, če ne nemogoče. Razdalje, ki si jih prej prehodil v eni časovni enoti, na primer eni uri, se podaljšajo za dva- ali trikrat. Si predstavljate, koliko markiranih poti je zdaj takšnih?
Zato ni čudno, da Planinska zveza Slovenije (PZS), tudi na priporočilo Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije, odsvetuje, da se odpravljamo v gozdove, in je na prizadetih območjih (glej obvestilo na zadnji strani revije) do nadaljnjega zaprla vse planinske poti. Ko se bodo razmere umirile, jih bodo planinska društva in skrbniki planinskih poti z markacisti PZS pregledali in nam sporočili, ali so varno prehodne. Seznam ponovno odprtih planinskih poti na prizadetih območjih bo objavljen na spletnem mestu PZS http://stanje-poti.pzs.si. Bodite pozorni na objave, še bolj pa na izbiro poti, kamor koli se boste odpravljali. Zdaj niso časi za iskanje izzivov. Temo uvodnika, ki sem jo sprva nameraval posvetiti bogati dejavnosti Planinske zveze, katere le delček je razviden iz pogovora, objavljenega v tokratni številki, posvečam še kako pomembnemu delu - markacistov.
O tem, kar čaka več sto prostovoljcev po vsej Sloveniji, bomo še slišali in brali, obljubljam, da tudi v našem mediju. Ne vem, kako se bodo sanacije lotili, a potrudili se bomo, da bomo na tekočem, s tem pa boste tudi vi, drage bralke in bralci.
Kot vidite, je Vestnik s to številko izšel v nekoliko spremenjeni podobi. Upamo, da vam bo všeč. Pa prijetno branje in varne poti v naravi.
Vladimir Habjan