S pomočjo minerjev preko plazu. Dušan Škodič / Po grebenih na velikana Julijskih Alp. Mangrt in Jalovec. Gorazd Gorišek / V znamenju sprememb. Pogovor z Bojanom Rotovnikom, predsednikom PZS. Vladimir Habjan / Triglavske veselice. Boris Strmšek
Vsebina - Članki
UVODNIK
Spomin na skromnost: Vladimir Habjan
TEMA MESECA
Na hrbtu in ramenih. Oskrbovanje koč nekdaj. Marjan Bradeško
Hudomušni modrijan, ki ničesar ne zamolči. Alojz Lipovec, Psnakov iz Radovne. Dušan Škodič
Nekateri so nosili tudi s "kravami". Alojz Kravanja - Prehodavci. Dušan Škodič
S pomočjo minerjev preko plazu. Viktor Kravanja - Kriški podi. Dušan Škodič
Pri šestih letih s koškom na Kamniško sedlo. Zdravko Bodlaj, nosač Kamniške koče. Irena Mušič Habjan
GORSKA BREZPOTJA
Po grebenih na velikana Julijskih Alp. Mangrt in Jalovec. Gorazd Gorišek
PLANINSKA ORGANIZACIJA
Planinski dan. Podelitev najvišjih priznanj in izredna skupščina PZS. Irena Mušič Habjan, Vladimir Habjan
PROSTOVOLJSTVO
Več ko daješ, več dobiš. Magdalena Strmšek, ambasadorka prostovoljstva leta 2011. Vladimir Habjan
INTERVJU
V znamenju sprememb. Pogovor z Bojanom Rotovnikom, predsednikom Planinske zveze Slovenije. Vladimir Habjan
RAZMIŠLJANJA
Triglavske veselice. Gorniška kultura. Boris Strmšek
Z NAMI NA POT
Tiha zelena dolina. Robanov kot. Mire Steinbuch
Opisi:
Ojstrica. Mire Steinbuch
Strelovec. Mire Steinbuch
S kolesom v Podolševo in na planino Grohot pod Raduho. Jože Rovan
Z NAMI NA POT
Skale in vrhovi nad neskončnimi gozdovi. Gorski kotar. Mojca Stritar
Opisi:
Veliki Risnjak. Mojca Stritar
Hahlići. Mojca Stritar
Kula. Mojca Stritar
Samarske stijene. Mojca Stritar
TURNA SMUKA
Smučanje v gorah Gosaukamma in Totes Gebirge. Obisk Salzkammerguta: Strichkogel in Schönberg (Wildenkogel).Uroš Prelovšek
Opisa
Strichkogel. Uroš Prelovšek
Schönberg. Uroš Prelovšek
MINIATURA
Naključje ali kar čarovnija? Branka Rus
SLOVENSKA PLANINSKA POT
Od Maribora do Ankarana skozi oči Američana. Pokažite ta biser svetu! John Boyd
VTISI
Nepal - žalost sveta. Tona Škarja
VREME
Jesen zamujenih vremenskih priložnosti. Vreme in razmere v gorah v meteorološki jeseni 2010. Miha Pavšek in Gregor Vertačnik
VARSTVO NARAVE
Ptičji živžav ob krmilnici. Sinice. Dušan Klenovšek
VZGOJA
Kdo je alpinist? Tomo Česen o državnih izpitih za alpiniste in alpinistične inštruktorje. Tina Leskošek
ODLIKOVANJA
Visoko državno odlikovanje alpinistoma. Predsednik Republike Slovenije dr. Türk odlikoval Frančka Kneza in Silva Kara. Jure Gregorčič, Urban Golob
ODPRAVE
Kislo vreme, kisla sezona. Pregled odprav v letu 2010. Mateja Pate
ALPINISTIČNA TEHNIKA
Sidrišča v snegu. Tadej Debevec, Aljaž Anderle
TRENING
Višinski trening. Tadej Debevec
INTERNATIONAL MOUNTAIN SUMMIT
Reševanje v najvišjih gorah sveta. Iztok Tomazin
NOVICE IZ VERTIKALE
NOVICE IZ TUJINE
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
Spomin na skromnost
Na uho mi je prišlo, da je pred kratkim v neki planinski koči na sprejemu med alpiniste mlad fant s sekiro razbil lesen stol. Med vsesplošnim veseljačenjem je bilo v koči narejene še več škode, med drugim tudi razbito steklo na oknu. Mladeniču poravnava škode menda ni noben problem. Morda lahko njegov oče brez težav plača deset takih stolov in še oken zraven. Ne vem. Vem pa, da ima mladeničeva prihodnost dve poti. Mogoče bo s svojo dejavnostjo sčasoma poniknil v poprečju tistih, ki plezajo zgolj za svoje veselje, ko pa bo dobil redno zaposlitev in otroke, bo morda nehal še s tem in bo le še obujal spomine na svoja drzna leta. In druga možnost? Manj verjetna, pa vseeno - lahko se bo celo povzpel v areno svetovnega alpinizma. V tem primeru lahko le upamo, da bo mladostno nadutost nadomestil s kakšno bolj karakterno in krepostno lastnostjo.
Naključje je hotelo, da je bil ob opisanem dogodku prisoten tudi možakar, ki je že v zgodnji mladosti začel s službo nosača na planinsko kočo. Kdo ve, kako mu je bilo pri srcu, ko je na svoje oči spremljal to mladostno objestnost ... So mu morda ob tem prihajale pred oči slike njegove mladosti, ko je za skromno plačilo na svojem hrbtu v breg prenašal težke tovore, medtem ko mu je obraz bičal veter, ga odrival s poti, rok pa zaradi mraza ni več čutil? Na vrhu je potem izmučen na hitro spil čaj, si na hrbet spet naložil poln nahrbtnik za nošnjo silno neprijetne embalaže in oddrvel po hribu navzdol. Pa ena nošnja pogosto ni bila dovolj, zato je moral v enem dnevu na pot tudi večkrat. Nekdanjemu nosaču, danes predanemu planinskemu društvenemu delavcu, prostovoljcu (ne pozabite, leto 2011 je leto prostovoljstva!), je kristalno jasno, da ne gre samo za razbit stol in počeno šipo.
Gre za brezbrižnost in obenem za nespoštovanje neprecenljivega prostovoljnega dela, ki je potrebno, da bosta novi stol in šipa iz doline našla svojo pot v kočo. Zaradi vsega opisanega in zaradi spomina, ki ne sme zbledeti, smo v prvi letošnji temi meseca poskušali obuditi delček starih časov, ko vse ni bilo samo po sebi umevno in ko smo bili precej bolj skromni, kot smo sedaj. Dejanja mladeniča pravzaprav niso kdo ve kako presenetljiva, če upoštevamo čas in razmere, v katerih živimo. Danes nam je samo po sebi razumljivo, da imamo v planinskih kočah kakovostno in hitro postrežbo in da piva nikoli ne zmanjka. Navajeni smo, da imamo tudi tam visoko zgoraj vsega dovolj, ob tem pa ne vidimo in tudi ne znamo ceniti, koliko dela je bilo za to sploh potrebnega. Smo pozabili na naš osnovni namen hoje v gore? To so ja gore! Koče pa so le kraj, kjer lahko zajamemo sapo, kamor se zatečemo ob nevihti in se okrepčamo, da potem lahko nadaljujemo pot. Zdi se, kot da vse to ne drži več. So postale planinske koče res visokogorske gostilne, se zato v svojem članku sprašuje Boris Strmšek. Da bo potrebno v zvezi z udobjem koč napraviti določene spremembe, nam v svojih odgovorih v intervjuju nakazuje tudi predsednik Planinske zveze, tej temi pa nameravamo posvetiti tudi osrednje mesto v eni od prihodnjih številk naše revije. Ostanite torej z nami tudi v letu 2011.
Ne glede na incidente menim, da je današnja mladina v povprečju prav takšna, kakršni smo bili mi. Dobro se spomnim, da smo tudi mi takrat jamrali, kako je v tistih časih vse zanič, odrasli pa, kako je bilo nekoč bolje in da je mladina, tj. mi, grozna. Pravijo, da imajo starejši raje preteklost kot pa sedanjost. Razlog naj bi bil v tem, da se spominjajo svoje mladosti, ko je bilo vse lepše in lažje. Včasih prav pogrešam stare čase. Pa ne samo zaradi izgubljene mladosti. Zaradi skromnosti.
Vladimir Habjan