S smučmi v gore / Med Dunjo in Reklanico / Nova Ulina smer v Severni steni Triglava / Wilder Kaiser - tabor 505.
Uživajte v oblikovno prenovljeni številki Planinskega vestnika.
Vsebina - Članki
UVODNIK
V ritmu z naravo. Marjan Bradeško
TEMA MESECA
S smučmi v gore. Alpinistično smučanje. Dejan Ogrinec
"Vlečni konji". Organiziranost alpinističnega smučanja skozi čas. Andrej Terčelj
S smučmi tako ali drugače. Turno in alpinistično smučanje ter freeride. Borut Črnivec
Smučarska V- ali Z+? Ocenjevanje težavnosti alpinističnih spustov. Marko Kern, Borut Črnivec, Jaka Ortar, Andrej Terčelj
INTERVJU
Virtuoz strmih smučin. Pogovor s Francijem Mrakom. Jaka Ortar
TRNOVSKI GOZD
Samote Trnovskega gozda. Iz doline Belce v Ajdovščino. Rafael Terpin
ZAHODNE JULIJSKE ALPE
Med Dunjo in Reklanico. Krog okoli Strme peči. Milan Meden
Z NAMI NA POT
"Nazaj v planinski raj!" Kobarid in gore nad njim. Andrej Mašera
OPISI TUR
Matajur, 1641 m,iz vasi Svino. Andrej Mašera
Stol, 1673 m, po vzhodnem grebenu. Andrej Mašera
Krasji vrh, 1768 m, s planine Zapleč. Andrej Mašera
Krn, 2244 m, po poti Silva Korena. Andrej Mašera
Z NAMI NA POT
Divje kraljestvo podrte gore. Skupina Zuc dal Bora. Andrej Stritar
OPISI TUR
Monte Chiavals, 2098 m. Andrej Stritar
Monte Pisimoni, 1880 m. Andrej Stritar
Zuc dal Bor, 2195 m. Andrej Stritar
Montusel, 1881 m. Andrej Stritar
DOŽIVETJA PRILETNE ŠTOPARKE
Nimate nič rožic? V vročini je bolje kakor iskati cvetlice najti senco. Nada Kostanjevic
NEKOČ JE BILO TAKO
S krepko rokó ti bolje bo šlo! Alpinistični treningi v prvih povojnih letih. Peter Muck
OB STARIH MEJNIKIH
Skozi Drage. Poti, ki imajo svoje zgodbe. Franc Temelj
HUMORESKA
"Križev pot" movraškega in sočerskega grebena. Kako in zakaj sem kupil ženske pohodne čevlje. Gorazd Gorišek
DEJAVNOST V GORAH
Počitnice malo drugače. Geocaching - iskanje zakladov v naravi. Mojca Kočar
ALPINISTIČNO ODKRIVANJE
Nova Ulina smer v Severni steni Triglava. Stena. Tomaž Jakofčič
PLEZANJE V DIVJEM CESARJU
Wilder Kaiser - tabor 505. Ženski alpinistični vikend. Nina Bernard
SVETOVNO PRVENSTVO V ŠPORTNEM PLEZANJU
Rock Master Arco 2011. Urban Golob
PRIPOVED
Pastirica. O časih, ko so otroci hitreje odrasli. Anka Vončina
VARSTVO NARAVE
Sejalec bele omele. Carar. Dušan Klenovšek
VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI
Široko odprta jesenska vrata vzpetih pokrajin. Vreme in razmere v gorah v meteorološki jeseni 2011. Miha Pavšek, Gregor Vertačnik
IZ MOJEGA NAHRBTNIK
Bela gora. Boštjan Kokalj
NOVICE IZ VERTIKALE
NOVICE IZ TUJINE
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
V ritmu z naravo. Marjan Bradeško
"Spat, spat so šli," sva z bratom nenadoma ugotovila v jedilnici Zasavske koče na Prehodavcih. In to ob pol desetih zvečer! Ker v gorah ponavadi odhajam spat med prvimi, mi je bilo kar malce nerodno, osamljena sva sedela tam v praznem prostoru ... Resda je bilo zunaj že temno, je le bil že september, res je ta koča malce stran od tistih najbolj "zmagovalnih" triglavskih poti, pa vseeno. Prijetno planinsko presenečenje. Noč je pač za spanje. In tako se je nadaljevalo tudi naslednji dan, pa čeprav so Triglav oblegale "stotnije" in "vrhovi". Na Doliču, ob pol osmih zjutraj, ko sva tja prišla prek Kanjavčevih polic, že vse lepo prazno. Rana ura, zlata ura. Tudi na vrhu, dopoldne, čeprav je bil dodobra zaseden, ni bilo nobenih "junaških zmagovalcev", vse lepo, prijetno, živahno in prijazno. Čez Plemenice je bilo tisti dan, ob spustu, res zelo prometno, a spet sami prijazni in dobro opremljeni ljudje. Glede na to, da po triglavskem pogorju nisem lazil že kar nekaj časa, sem se v dolino vrnil s samimi dobrimi izkušnjami.
Dobrih štirinajst dni kasneje sem po klasični poti s Pokljuke vodil ameriške sorodnike, tri skoraj sedemdesetletnike. Velika želja osvojiti Triglav se jim sicer ni uresničila, ker pač "This is not park walking! (To ni sprehod po parku!)" Smo pa spet doživeli polno dobrih stvari. Ko je sorodnica že zelo zdelana prišla do Vodnikovega doma, je prijazna oskrbnica postorila prav vse, da se je ameriška gospa dobro počutila. Pa čeprav je prav v tistem trenutku v kočo prišla večja skupina mladih. Moški smo nadaljevali do Kredarice in se z vsemi, ki smo jih srečali, prav lepo pogovorili, malce pošalili, kot v starih dobrih časih. Sorodnika sta bila navdušena, kako se vsi ogovorimo in kakšno rečemo (priznati pa je treba, da je bilo ljudi konec septembra bistveno manj kot ob poletnih konicah). Na Kredarici je bil, kljub kar obljudeni koči, spet prijeten planinski večer, tihi pogovori, ki so še pred deseto utonili v miru gorske noči.
Čeprav je bilo še temno, je bila naslednje jutro ob šestih jedilnica polna. In kljub vetru in megli zunaj so ljudje vstali zgodaj. Po planinsko. Mi smo se iz več razlogov odpravili v dolino, in ker smo šli bolj počasi, smo lahko še bolj opazovali okolico. "Hej, pa kar ne morem verjeti, nikjer nobene smeti," je nenadoma vzkliknil eden od sorodnikov. In tudi sam sem opazil, kako čista je bila glavna triglavska magistrala. Z veliko truda smo daleč pod potjo kasneje le videli eno pločevinko. Res, nenadoma sem bil prav zadovoljen in ponosen. Toliko se vedno pritožujemo, pa je nazadnje polno stvari, ki jih je človek res lahko vesel.
Na tisti poti sem čutil, da sem del pristne gorske narave. Saj to je pravzaprav eden od glavnih razlogov našega zahajanja v gore. Čutiti noč, jutro, dan. Se stopiti z naravo. Ujeti njen ritem! To nam v današnjih časih, ko dostikrat nimamo prave usmeritve, ko smo zmedeni ali nas je strah, omogoča pristno sozvočje z naravo. S tem pa dosežemo tudi boljše sozvočje s sočlovekom, predvsem pa sozvočje - s samim seboj.
Na letošnjih poteh v gorski svet torej ujemite ritem narave. Zadovoljni se boste vračali v dolino.
Marjan Bradeško