Koliko planinske koče vplivajo na okolje? Drago Dretnik / Kralj slovenskih gora. Triglav. Bor Šumrada / Triptih.Skrivnost iz dnevnika. Nagrajena zgodba natečaja, Denis Ž.
Vsebina - Članki
UVODNIK
Koliko gore še zdržijo? Tina Leskošek
TEMA MESECA - VPLIV VISOKOGORSKIH KOČ NA OKOLJE
Kako planinske koče v visokogorju vplivajo na okolje? Stališče PZS do okoljske problematike visokogorskih postojank. Drago Dretnik
Gorskemu okolju prednost pred gospodarskim dobičkom. Okoljevarstvena problematika planinskih postojank na območju TNP
Igor Zakotnik
Rastlinska čistilna naprava. Rešitev problema komunalnih odpadnih voda v gorah? Iztok Ameršek, Tadej Mezek
Kakšno je stanje v slovenskem visokogorju? Način ravnanja z energijo in odpadki v nekaterih kočah. Mateja Komac, Tina Leskošek
INTERVJU
Gore so nam posodili naši otroci. Pogovor z Mitjem Koširjem. Marjan Bradeško
CENTRALNE ALPE
Mogočna gora nad bleščečimi ledeniki. Monte Disgrazia. Vladimir Habjan
NATEČAJ ZA KRATKO ZGODBO
Triptih. Skrivnost iz dnevnika. Denis Ž.
Z NAMI NA POT
Kralj slovenskih gora. Triglav. Bor Šumrada
Opisi
Triglav, s Pokljuke. Bor Šumrada
Triglav, iz Zadnjice preko Plemenic. Bor Šumrada
Triglav, iz doline Vrat. Bor Šumrada
Triglav, Slovenska smer v Steni. Bor Šumrada
Z NAMI NA POT
V osrčju Nacionalnega parka Visoke Ture. Grossglockner/Veliki Klek. Andrej Trošt
Opisi
Grossglockner, iz Kalsa skozi dolino Ködnitztal ali Teischnitztal. Andrej Trošt
Grossglockner, z juga skozi dolino Leitertal. Andrej Trošt
Grossglockner, preko ledenika Pasterze. Andrej Trošt
Grossglockner, po grebenu Stüdlgrat. Andrej Trošt
VTISI
Naj pokliče nekdo, ki si je samo zvil gleženj ... Prvi dan dežurstva zdravnice in gorske reševalke na Brniku. Alenka Klemenčič
DAN SLOVENSKIH PLANINCEV
V objemu Slovenskih goric in gostoljubnih planincev. Zdenka Mihelič
GOST FILMSKEGA FESTIVALA
Alpinist, ki skrbi za gorniško kulturno dediščino. Pogovor z Johnom Porterjem. Mire Steinbuch
RAZMIŠLJANJA
Moč ranega jutra. Marjan Bradeško
IZ ZAPRAŠENIH ČASNIKOV
Zgodba o konju, ki je padel v brezno. Iznajdljivi kmetje na reševalni akciji.
SPOMINI
Dr. Tone Wraber. Irena Breščak
OBLETNICE
Iz "letečega kozolca" in "sinje ptice" v helikopter. Osem desetletij poslanstva celjskih gorskih reševalcev. Mateja Jazbec
VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI
Padavinsko revna in sončno bogata. Vreme in razmere v gorah v meteorološki pomladi 2011. Miha Pavšek in Gregor Vertačnik
VARSTVO NARAVE
V zeleni podrasti neopazna lepota orhidej. Gozdne vrste močvirnic. Dušan Klenovšek
ALPINISTIČNA TEHNIKA
Osnovne metode pomoči soplezalcu. Tadej Debevec, Aljaž Anderle
NOVICE IZ VERTIKALE
NOVICE IZ TUJINE
PISMA BRALCEV
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
V SPOMIN
Uvodnik: Koliko gore še zdržijo?
Poletje je tu in z njim tudi najprimernejši čas za večdnevne ture v gorah. Na teh podvigih smo ponavadi zelo veseli planinskih koč, ki nam nudijo zavetje, posteljo in hrano, tam si lahko posušimo mokra oblačila ter naslednji dan spočiti nadaljujemo pot. Malokrat se vprašamo, koliko stvari potegne za seboj naš obisk v koči. Mi le plačamo in gremo. Če bi bile stvari v naših kočah urejene, bi bilo to pravzaprav tudi dovolj, a na žalost niso. Z večanjem števila obiskovalcev v gorah in vse večjo ponudbo v kočah je pritisk na okolje vedno večji in ekološka problematika vedno bolj pereča.
V visokogorju večina koč še vedno deluje precej po domače. Greznice se na koncu sezone povečini spraznijo v kotanje blizu koč, kar je velik nenadzorovan vnos fekalij v občutljivo okolje. Stvari se počasi obračajo na bolje, saj ima vse več koč čistilne naprave. Vendar so ti ekološki ukrepi lahko dvorezen meč. Čistilne naprave zahtevajo električno energijo, ki jo z obnovljivimi viri težko proizvedemo. Kako se ob tem izogniti povečani porabi nafte in hrupu agregatov? Bi bilo morda najceneje, najpreprosteje in tudi za naravo najbolje vse fekalije odpeljati v dolino?
Planinskim društvom koče prinašajo dobiček (nekatere so pri zaslužku precej skromne, spet druge so zlata jama). Filter za vodo bi na primer v marsikateri koči sicer zagotovil pitno neoporečno vodo, vendar prodaja plastenk s pijačo enostavno prinese veliko prihodkov - pa tudi veliko odpadkov. Ker je željo po zaslužku praktično nemogoče izključiti, bi morali v gorah postaviti jasna pravila in izvajati redni nadzor. Dokler bo ekološka naravnanost prostovoljna in ne obvezna, se bodo stvari še naprej odvijale po liniji najmanjšega odpora. Za to ne gre kriviti zaposlenih v kočah, ki povečini trdo delajo in skušajo po najboljših močeh zadovoljiti potrebe obiskovalcev, temveč planinska društva, ki premalo sredstev namenijo za okolju prijazno delovanje koče.
Če iščemo krivca za onesnaževanje gorskega sveta, moramo pomesti tudi pred svojim pragom. Kjer je povpraševanje, tam je ponudba, pravijo. Povpraševalci smo v tem primeru obiskovalci planinskih koč. Dvakrat bi morali razmisliti, preden nas zmoti skromna ponudba hrane in ostalega udobja v kočah. Z večjim udobjem in bogatejšo ponudbo se povečajo tako stroški kot pritisk na okolje. Ne dvomim pa, da bi se marsikatero malenkost, ki bi naredila kočo obiskovalcem prijaznejšo, dalo urediti brez dodatnih posledic.
Planinska zveza Slovenije uvaja posebno priznanje za koče, ki bodo s svojim celokupnim delovanjem čim manj negativno vplivale na okolje. Namen je dober, vendar moramo vedeti, da ne gre skupaj z željo po povečanju števila obiskovalcev. Gorski svet ima namreč določene kapacitete, „nosilnost" mase ljudi, ki se tam še lahko zadržuje in hkrati minimalno vpliva na okolico.
Poleg širnih notranjskih gozdov so Alpe še zadnje prebivališče divjine pri nas. K izboljšanju trenutnega stanja je treba pristopiti s premišljenimi dejanji in postaviti vrednost narave pred osebni dobiček.
Tina Leskošek