Tema meseca: Množični pohodi / Intervju: Steve House / Montaž: Kugyjeva smer / Slovenska planinska pot: 800 km v enem zamahu / Z nami na pot: Stol in Samarske stene
Vsebina - Članki
UVODNIK
Sledi. Andrej Mašera
TEMA MESECA
Množični pohodi. Družabno preživljanje prostega časa v naravi. Gorazd Gorišek
Po Levstikovi poti. Pogovor z Rudijem Bregarjem, vodjem Levstikove poti. Manca Čujež
Plusi in minusi procesij. Izkušnje reševalca in planinskega vodnika. Klemen Volontar
INTERVJU
Odvetnik gorske narave. Pogovor s Stevom Housom. Marta Krejan
VELIKANI JULIJSKIH ALP
Montaž, Montaž ... Kugyjeva smer na Kugyjevo goro. Marjeta Štrukelj
SLOVENSKA PLANINSKA POT
Več kot 800 km v enem zamahu. Premagovanje ločnice med hojo in tekom v gorah. Uroš Feldin
ODPRAVA NA ALJASKO
Prvinska severna pustolovščina. Aktivni dopust nad neimenovanim, odročnim ledenikom Aljaske. Anže Čokl
Z NAMI NA POT
Najvišji v Karavankah. Stol. Vladimir Habjan
Opisi:
Stol, 2236 m, po Žirovniški poti. Irena Mušič Habjan
Stol, 2236 m, s prečenjem Belščice. Irena Mušič Habjan
Stol, 2236 m, po Severnem rebru. Irena Mušič Habjan
Stol, 2236 m, z Ljubelja. Irena Mušič Habjan
Z NAMI NA POT
Beli stolpi nad morjem gozdov. Samarske stene. Mire Steinbuch
Opisi:
Zahodna skupina Samarskih sten, 1302 m. Mire Steinbuch
Južna skupina Samarskih sten, 1298 m. Mire Steinbuch
Zub, 1280 m. Mire Steinbuch
Vrh Samarskih sten, 1302 m. Mire Steinbuch
MINIATURA
Zvončki. Milka Bokal
SVET
Vulkanski stožec nad jezerom Van. Süphan Dağı (4058 m). Andrej Gosar
REŠITEV IZ STENE
Lovro. Ljubezen premaga vse. Sašo Slavkovič
GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA
Reševalci so pravi junaki gora. Vikijeva sveča - moja nesreča in sreča. Darko Petrunić
LITERARNI NATEČAJ OB 100-LETNICI GRS
Nevidna past. Urh Primožič, 6. razred
ZA KARNIJSKE SLADOKUSCE
Monte Siera in Picollo Siera. Zahtevni karnijski gori. Igor Zlodej
VARSTVO NARAVE
Medved naš vsakdanji. Trud za sožitje človeka in kosmatinca. Andreja Škrabec
DOŽIVETJA Z GORA
Arija za govedo in kosmatinca. Srečanje z medvedom. Anka Vončina
ORIENTACIJA
Dvodnevno tekmovanje od poletja do zime. Marija Lesjak
POT LEPŠA OD VRHA
Mrzovec in Modrasovca. Olga Kolenc
KANADA DRUGIČ
Rocky Mountains 2012. Dejan Koren
VARSTVO NARAVE
Izginjajoča pesem travnikov. Dušan Klenovšek
iHELP
Izboljšanje odzivnega časa za pomoč. Mobilna aplikacija, ki rešuje življenja. Primož Velikonja, Borut Lončarevič in Andraž Ogorevc
NOVICE IZ VERTIKALE
PISMA BRALCEV
PLANINSKA ORGANIZACIJA
Uvodnik: Sledi
V mojem začetku so bile Sledi. Kmalu potem, ko smo leta 1983 na Medicinski fakulteti v Ljubljani ustanovili Planinsko društvo dr. Gorazd Zavrnik, smo začeli izdajati preprost društveni Bilten , ki je po dveh številkah dobil ime Sledi. Sledi so občasno izhajale deset let, izšlo je 21 številk, ki se po oblikovni plati seveda ne morejo primerjati z nekaterimi današnjimi društvenimi glasili. Bile so čisti amaterski izdelek brez fotografij, le tu pa tam se je pojavila kaka risba, skica ali nerodno narisan zemljevid. Ko je bilo videti, da bo izdajanje Sledi usahnilo, smo natiskali še knjigo z istim naslovom in v njej zbrali tiste že objavljene prispevke, ki so se nam zdeli najboljši. Žal se je nekaj let po prenehanju izhajanja glasila planinsko društvo sámo razpustilo; mladi se vanj niso včlanjevali, tako kot smo pričakovali, članstvo se je neusmiljeno staralo ... Trdna skupina nekdanjih članov, ki so se poimenovali Svizci, pa še zdaj veselo pohaja po hribih.
In vendar so bile Sledi vsaj zame nek nov začetek, nova dejavnost, ki je z leti nadomestila mojo osnovno poklicno usmerjenost. Danes, ko po tolikih letih listam rahlo porumenele strani Sledi, mi je takoj jasno, da je bila revija oblikovno skromna, vsebinsko pa zelo kvalitetna. V njej so izhajali odlični strokovni članki o gorniškomedicinskih problemih, ki sta jih pisala kasnejša akademika Marjan Kordaš in Matija Horvat, v Sledeh je France Malešič objavljal izvlečke iz bodočih knjig o smrtnih nesrečah v gorah, več prispevkov je prispeval Stanko Klinar, dva je objavil tudi Andrej Stritar, ki ga takrat osebno še nisem poznal. V Sledeh sem začel objavljati opise slovenskih ferat, sprva še silno okorno, potem pa vse lažje, predvsem pod vplivom vzornika in prijatelja Tineta Miheliča. Za moje opise se je potem začela zanimati založba Sidarta in kmalu nato je izšla prva knjiga o feratah. Tako sem zahvaljujoč Sledem postal pisec izbirnih gorniških vodnikov. Sledi so me pripeljale naprej v uredništvo Planinskega vestnika, kjer sem z leti našel tako rekoč svoj drugi poklic, ki mi žlahtno izpolnjuje čas v pokoju.
Če pogledamo zelo kompleksno gorniško dejavnost, ki je ravno zaradi svoje raznolikosti tako neubranljivo privlačna, bomo takoj ugotovili, da ji je potreba po publiciranju skoraj imanentna. Naj si bo to v visoko sofisticiranih gorniških monografijah, vodnikih, leposlovju, mono- ali politematskih revijah z vrhunskim oblikovanjem ali pa na spletnih povezavah, ki so žal jezikovno in vsebinsko pogosto onstran dobrega okusa.
Pri procesu gorniškega publiciranja, posebno še pri urednikovanju Planinskega vestnika, sem se dokopal do globokega uvida, da je to delo zelo zahtevno in odgovorno ter da terja ogromno vloženega napora, posebno pri strokovnem izobraževanju, ki mora potekati vzporedno in trajnostno. Ta napor je še posebno izrazit, ko se kako gorniško publicistično delo ustvarja timsko. Morda ravno ta zahtevnost odvrne marsikoga, ki bi sicer lahko sodeloval pri kakem izdajateljskem podjetju, da se težko odloči za to. Ni čudno, da npr. ugledna nemška revija Bergsteiger že več kot leto in pol išče novega glavnega urednika, ker se je dosedanji dolgoletni urednik utrudil in bi se rad umaknil. Pa ne gre zlahka in to še v Nemčiji, ki ima kar veliko dobrih planinskih publicistov. Racionalni Nemci seveda ne menjajo urednika na rat in nos, ampak skrbno iščejo in preverjajo, ker želijo dobiti vsaj tako kvalitetnega glavnega urednika, kot je dosedanji.
V življenju je tako, da hodimo po sledeh svojih prednikov, potem uberemo svojo pot, sledi pa ostajajo za nami ...
Andrej Mašera