Tema meseca: Geologija Alp / Razmišljanje Vikija Grošlja o komercialnih odpravah / Intervju: Michael Kennedy / Karnijci in Sahara / Planinski dom iz nekdanje vojašnice / Plazovi in Koča na Doliču ...
Uvodnik: Sile narave - spreminjajo zemljo in nas Irena Mušič Habjan
TEMA MESECA
Varovanje geoloških in geomorfoloških posebnosti. GEO bonton. Lenka Rojs, Mojca Bedjanič, Nina Rman
Tihe priče burne preteklosti. Kamnine Julijskih Alp. Boštjan Rožič, Petra Žvab Rožič, Nina Rman
RAZMIŠLJANJE
Komercialne odprave. Viki Grošelj
INTERVJU
Plezalce povezuje notranje izkustvo. Pogovor z Michaelom Kennedyjem. Mire Steinbuch
GORSKI VELIKANI
Lepotica v senci prvaka Karnijcev. Monte Capolago/Wolayer Seekopf, 2554 m. Vladimir Habjan
NEZNANA SAHARA
Gorništvo v zakotju največje puščave na svetu. Hribovja Zahodne Sahare. Damjan Vrenčur
OBLETNICE
Kako je iz vojašnice nastal planinski dom. Dom dr. Klementa Juga v Lepeni praznuje 60 let. Vasja Leban
Z nami na pot
Kraji z žlahtno patino. Nad planotami Asiaga. Vid Pogačnik
Opisi tur
Becco di Filadonna. Vid Pogačnik
Cima Dodici. Vid Pogačnik
Cima Vezzena/Pizzo di Levico. Vid Pogačnik
Monte Fior. Vid Pogačnik
Opisi tur nad Krnico
Špik. Bor Šumrada
Mala Martuljška Ponca. Bor Šumrada
Velika Martuljška Ponca. Bor Šumrada
Frdamane police. Bor Šumrada
PLANINSKI PORTRET
Če gre za planinstvo, je treba spustiti tudi žlico iz rok! Pogovor z Marico Okršlar. Dušan Škodič
STROKOVNO MNENJE
Tudi letošnjo zimo plazovi niso prizanesli koči na Doliču. Miha Pavšek
DOLOMITSKE LEPOTICE
Tridnevna plezalna turneja. V Dolomite na "dopust" po dopustu. Albin Simonič
ŠPORTNO PLEZANJE
Začutiti, da je mogoče biti vrhunski plezalec. O pogledu nazaj in željah za naprej. Sara Femec
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Etika obiskovanja gorske narave. Drobtinice s predavanj na alpinističnih odsekih. Jože Mihelič
TEST OPREME
Štirioki vidijo bolje. Test sončnih očal. Aljaž Anderle
NARAVOVARSTVO
Zaraščanje naših planin. Domen Cajnko
RAZMIŠLJANJE
Plezanje ni le igra. Aljaž Anderle
VOJSKARSKA OBROBJA
Romarska pot. Z Oblakovega vrha na Vojsko. Rafael Terpin
PEŠ ALI S KOLESOM
Doživetje Logarske doline. Dušan Prašnikar
VARSTVO NARAVE
Gad je, gada ni ... Dušan Klenovšek
ZELIŠČA NAŠIH GORA
Navadni rman. Lovro Vehovar
NOVICE IZ VERTIKALE
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
TNP
V SPOMIN
Uvodnik: Sile narave - spreminjajo zemljo in nas
Večkrat po televiziji ali v kinu gledamo filme, ki prikazujejo premikanje tektonskih plošč in nastanek velikih razpok v zemeljski površini, v katere zgrmijo milijonska ameriška mesta, saj so filmi večinoma ameriške produkcije. Spet drugi prikazujejo grožnjo v obliki velikanskih kometov iz vesolja, ki bodo zdaj zdaj padli na zemljo in spremenili njeno obličje ... Še in še je takih prizorov na filmskem platnu ali televizijskem zaslonu. Dobra plat tega je, da se večinoma vedno najde kakšen junak ali junakinja, ki s svojim neizmernim pogumom ali znanjem reši svet in ljudi pred strašno pogubo.
Povsem nekaj drugega je resnični potek sprememb zemljine površine, ki ima s filmsko domišljijo kaj malo skupnega. Takšna ali drugačna preobrazba je potekala milijone let, v času, ki si ga težko zamislimo. Dokaze za delovanje strašanskih sil pa vendarle lahko najdemo, le pogledati in videti jih je treba: naj bodo to brezna, jame, značilni skladi, ki sestavljajo naše gore, ledeniške doline, soteske, usedline, balvani ... ali pa so to majhni fosili, ki jih komaj opazimo, skratka, naravna dediščina.
O varovanju in interpretaciji geoloških in geomorfoloških posebnosti pišemo v tokratni temi meseca. O tem ne pišemo prvič, verjetno tudi zadnjič ne. V času začetkov Planinskega vestnika sta o geoloških spremembah naših gora pisala Ferdinand Seidl v članku Zgradba in geološka zgodovina Savinjskih ali Kamniških planin (Planinski vestnik, 1906, št. 6) in Janez Žurga o Pohorju - Nekaj malega o geologiji Pohorja (Planinski vestnik, 1935, št. 7), pred dobrimi desetimi leti pa smo objavili članek Bogomirja Celarca Geologija slovenskih sten (Planinski vestnik, 2002, št. 4). To pa še zdaleč niso edini pisci, ki so osvetlili nepoznane plati nastanka in zgradbe našega "povzpetega" sveta. Anton Melik s knjigama Planine v Julijskih Alpah in Bovec in Bovško, če tu omenim samo ti dve, ter Anton Ramovš sta slovensko planinstvo obogatila z več izjemnimi knjigami o geološki zgradbi alpskega sveta.
Res je, da v zadnjem času člankov z omenjeno tematiko bralci niste mogli prebirati. Zato nas je razveselila pobuda geologinje z Geološkega zavoda Slovenije, da bi nekaj prostora v reviji ponovno namenili geologiji. Kot uvod v boljše poznavanje z geološkimi in geomorfološkimi posebnostmi alpskega sveta v bližini označenih planinskih poti nam je več različnih strokovnjakov pripravilo dva članka, prvi govori o geoparkih in varovanju naravne dediščine, drugi pa o nastanku Julijskih Alp. V naslednjih številkah vam bomo skupaj s sodelavci geografi predstavili nekatere bolj ali manj znane planinske poti z geološkimi posebnostmi, ki ste jih med hojo mogoče že videli, ne pa tudi prepoznali. Pustite, da vam skale, usedline, balvani, skladi, jame ... ob poti šepetaje povedo svojo zgodbo!
Naj bo ta uvodnik hkrati povabilo vsem, da si na svojih bolj ali manj zahtevnih poteh v gorah svet okoli sebe ogledate še z drugačnimi očmi, hkrati pa si v uredništvu želimo in vas vabimo, da nam nove ideje, o katerih bi po vašem mnenju spet kazalo pisati ali o katerih smo morda pisali premalo, tudi sporočite.
Irena Mušič Habjan