Tema meseca: Glasila planinskih društev / Intervju: Alpinistična legenda sir Chris Bonington / Vsestranska raziskovalca Julijskih Alp; dr. Julius Kugy in dr. Henrik Tuma / Popotovanje po Madagaskarju / Preventiva in zdravljenje višinske bolezni
Vsebina - Članki
UVODNIK
Največja družina. Vladimir Habjan
OKROGLA MIZA
Dejavnost društva na zvitku papirja. Pogovor z uredniki društvenih glasil. Vladimir Habjan
Viharnik, glasilo PD Viharnik. Nevenka Kanduč
Krpelj, glasilo PD Tolmin. Žarko Rovšček
MINIATURA
Kdaj pride letos pomlad na Blegoš? Edvard Vidmar
INTERVJU
Za preživetje moraš imeti stoodstotno srečo. Sir Chris Bonington. Mire Steinbuch
SPOMINI NA MINULE ČASE
V snežnem metežu na grebenu Rokav-Škrlatica. Dopolnitev prispevka iz leta 1948. Peter Muck
ZGODOVINA
Vsestranska raziskovalca Julijskih Alp. Dr. Julius Kugy in dr. Henrik Tuma. Vanja Sossou
PLANINSKA ORGANIZACIJA
Volje za prihodnje delo nam ne bo zmanjkalo! Uspešna Skupščina Planinske zveze Slovenije. Zdenka Mihelič
DOLOMITI
Razgiban vzpon na prestižni vrh. Dreischusterspitze/Punta dei Tre Scarperi. Vladimir Habjan
Z NAMI NA POT
Na prvaka Kamniško-Savinjskih Alp. Grintovec. Gorazd Gorišek
Opisi:
Grintovec, 2558 m, čez Streho. Gorazd Gorišek
Grintovec, 2558 m, po Špremovi poti. Gorazd Gorišek
Grintovec, 2558 m, po Frischaufovi poti. Gorazd Gorišek
Grintovec, 2558 m, čez Dolge stene. Gorazd Gorišek
Z NAMI NA POT
Divji zahod Julijskih Alp. Gore nad Patokom. Mojca Stritar
Opisi:
Monte Jama, 1165 m. Mojca Stritar
Cuel de la Bareta, 1522 m. Mojca Stritar
Planina Pecol iz Patoka, 1517 m. Mojca Stritar
Monte Jovet, 1814 m. Mojca Stritar
ZABAVNA ZGODBA
Po stopinjah starih romarjev. Ledeni mož sv. Pankracij na Kozjaku. Aleš Tacer
POPOTOVANJA
Pic Boby - očarljivi vrh Madagaskarja. Z Malgaši po nacionalnem parku Andringitra. Petra Klinar Duhannoy
BALVANSKA MEKA
Granitni raj. Deviški balvani nad Prilepom. Anže Zorman
LEDNO PLEZANJE
Nora Burja. Zmrznjena Boka. Dejan Koren
GORSKA MEDICINA
Višinska bolezen. Preventiva in zdravljenje. Petra Zupet
LEGENDA KAMNIŠKEGA ALPINIZMA
Metod Humar 1939-2012. Tone Škarja
VARSTVO NARAVE
Modrina na travnikih. Botanični spomenik Lovrenc. Dušan Klenovšek
VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI
Kavno vremenoslovje na višini. Miha Pavšek
GORSKO REŠEVANJE
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2011. Jani Bele in Pavle Podobnik
ALPINISTIČNA TEHNIKA
10 varnostnih pravil športnega plezanja. Tadej Debevec, Aljaž Anderle, Tomo Česen
NOVICE IZ VERTIKALE
NOVICE IZ TUJINE
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
Uvodnik: Največja družina
Kadar pišemo o temi, kakršna je tokratna o društvenih glasilih, sem vedno malce v dilemi, če to zanima našega "povprečnega" bralca. Rezultati vseh anket, ki smo jih opravili do zdaj, namreč kažejo, da je naš najpogostejši kupec tisti, ki najraje bere o gorah in o vsem, kar je v zvezi z njimi. Nekatere vsebine e morda preveč tičejo same organizacije in res ne zanimajo prav vseh. Za tokratno skupščino, ki je po dolgem času sprejela nov statut, to gotovo ne drži. Čeprav gre bolj za vsebino internega značaja same organizacije, kar statut gotovo je, vendarle ta odpira mnoge nove poti planinske dejavnosti v prihodnje, ki bodo zanimale tudi nečlane planinske organizacije.
Področij, ki so del dejavnosti planinske organizacije in se tičejo vseh obiskovalcev gora, pa je toliko, da jih vseh niti ne morem našteti, od vzdrževanja in markiranja planinskih poti, obnavljanja in delovanja planinskih koč, planinske vzgoje od mladih naprej, varnosti v gorah, alpinističnega in vodniškega šolanja, varstva narave ... in ne nazadnje do planinske publicistike, ki gotovo koristi vsem obiskovalcem gora ne glede na to, ali so člani naše organizacije ali niso. Nikakor ne smemo spregledati, da je tistih, ki prostovoljno delajo v več kot dvestopetdesetih planinskih društvih po vsej Sloveniji, na stotine oziroma celo na tisoče. To je res impresivna tevilka in čeprav se zdi komu pretirana, številke pač kažejo tako. Planinska zveza je tako najštevilčnejša prostovoljna organizacija civilne družbe, lahko bi celo rekel, da smo njena največja planinska "družina".
Če upoštevam zgornja dejstva, potem me ne skrbi več, da tokratna tema ne bi našla poti do bralca. Naši sogovorniki so namreč povedali toliko zanimivega, da bo napisano vsakemu društvu, ki razmišlja o svojem periodičnem glasilu ali o enkratni izdaji, na primer ob društvenem jubileju, gotovo prišlo prav. To pa je bil tudi naš namen, spodbuditi društva in prostovoljce, da se o tem pogovarjajo in se morda tega kdaj v prihodnje tudi lotijo. V pogovoru smo celo razmišljali o delavnici, kjer bi udeleženci dobili praktične izkušnje (nekaj odobnega je pred leti mladinska komisija že organizirala).
Naslednje leto bo petdeseto leto, kar me je oče vpisal v Planinsko društvo Ljubljana-Matica. Dobil sem svojo prvo izkaznico (z imenom Vladko), in ker nisem imel svojega portreta, je oče izrezal črno-belo sliko, kjer me mama drži za ramo, jaz pa škilim tja nekam proti soncu. Za zavihek mi je zataknil še planiko, ki je bila zame svetinja, saj sem dobro vedel, da je roža zaščitena. Živo se spominjam, kako sem se trudil zbirati žige, kar je bilo takrat v navadi, zato mi izleti niso predstavljali nikakršnih težav, prej nasprotno. Ko je v mali eleni knjižici zmanjkalo prostora zanje in ko ga ni bilo niti za znamkice, ki smo jih lepili vsako leto ob plačilu članarine, sem dobil novo, tako z drugo sliko, kjer nisem bil več mulček, pač pa že pravi fant. Za žige pa je spet kmalu zmanjkalo prostora, zato sem jih pritiskal kar v besedilo prve pomoči v gorah, ki je bilo takrat vedno del izkaznice. Potem sem si naredil še dodatno knjižico s praznimi listi, jo vstavil v izkaznico in spet je bil za nekaj časa z žigi mir.
Zdaj žigov že dolgo ne zbiram več, še vedno pa vodim svoj planinski dnevnik. Vendar mi je tako kot v mladih letih tudi zdaj članstvo v planinskem društvu nekakšna svetinja, nekaj, čemur se zlepa ne bom odpovedal, saj sem namreč član največje planinske "družine" v Sloveniji. Pridružite se ji tudi vi! Potem zgoraj omenjenih dilem, o čem naj pišemo, niti ne bo več ...
Vladimir Habjan