Uvodnik: Junaki vsakdanjega življenja
Iz vsebine: Pavle Kozjek, Tanka črta med čudnim in čudovitim, Kočna, Weisskugel, Intervju: Silvo Karo, O plezalnih pasovih ...
Vsebina - Članki
Uvodnik: Junaki vsakdanjega življenja
TEMA MESECA
Pavle Kozjek 1959 - 2008. Vladimir Habjan
Legenda. Miha Lampreht
Pavletova Pot. Gregor Kresal
Srečanja. Andrej Štremfelj
O Pavletu Kozjeku so povedali ... Urban Golob, Silvo Karo, Marjan Kovač, Marko Prezelj , Dejan Miškovič
»Zdaj vem, da je čas dragocen«. Dejan Miškovič, Pavletov zadnji soplezalec. Tina Horvat
KOMENTAR
Tenka črta med čudnim in čudovitim. Vladimir Habjan
GALERIJA
Utrinki. Dan Briški
PLANINSTVO
Teflon. Dušan Škodič
Šmohorica. Milan Vošank
Pot brez meja. Miran Čehovin
Vreme in razmere v gorah v meteorološkem poletju 2008. Miha Pavšek in Gregor Vertačnik
NA TURO
Makekova Kočna. Borut Mencinger
Kočna (Jezerska, 2540 m in Kokrska, 2520 m). Irena Mušič
Menina, pravljica moja. Arnold Lešnik
»Bela kugla«. Vladimir Habjan
Weißkugel, 3739 m. Andrej Mašera
INTERVJU
»Če se stvari lotim, jo izpeljem do konca« (Silvo Karo). Mateja Pate
VARNO V GORE
O plezalnih pasovih. Matjaž Šerkezi
ALPINIZEM
Peklenska direttissima. Peter Podgornik
NAŠA SMER
Zapostavljena smer za alpinistične užitkarje. SV raz Kalške gore. Vanja Nastran
NOVICE IZ VERTIKALE
PISMA BRALCEV
LITERATURA
NOVICE IN OBVESTILA
Kako poznamo naše gore? Andrej Stritar
Junaki vsakdanjega življenja
Če bi mi kdo pred časom rekel, da bo alpinizem nekoč le še zelo obrobna stvar v mojem življenju, bi mislila, da je do kraja trčen. Sveto sem bila namreč prepričana, da bom plezala do konca svojih dni in bom zelo imenitna plezalka. No, sanje o imenitnosti so se kmalu razblinile, da pa v mojem življenju ne bi bilo plezanja - ne, tega si resnično nisem znala predstavljati. Bila sem prav vrhunsko obsedena - plezanje mi ni predstavljalo le načina preživljanja prostega časa, temveč način življenja. Zato razumem alpinistovo dušo in si domišljam, da vem, kaj je tisto, kar ga neprestano žene, da posega po vedno novih (višjih, zahtevnejših, skrivnostnejših ...) ciljih in pri tem tvega, da bo prestopil tisto tako tanko črto, ki ločuje življenje od smrti.
V času najaktivnejšega plezanja se nisem kaj dosti ozirala na svoje najbližje, ki so bili zaradi mojega konjička pravzaprav v neprestanem, v podzavest potisnjenem strahu. Na opazke o nevarnosti plezanja sem odgovarjala, da ni stvar nič bolj nevarna kot hoja po ulici, kjer ti lahko na glavo pade opeka. A to, če smo čisto iskreni, pač ni tako. Alpinizem je nevarna dejavnost, neločljivo povezana s tveganjem, ki se ga v vrtincu plezalskega opoja sicer vedno zavedamo, a ga preprosto odmislimo. Tako je za zapriseženega alpinista plezanje najnaravnejša stvar na svetu, dejavnost, ki ga izpolnjuje, osrečuje, osmišlja, polni z energijo, mu daje moč za vsakdanje življenje - in ga včasih navda tudi z »junaškimi« občutki.
Danes, ko sem tako nekam čudno daleč od plezanja, polagoma odkrivam, da so pravzaprav resnični junaki tisti, ki so z (zlasti vrhunskim) alpinizmom povezani zgolj posredno, torej svojci alpinistov. Tisti, ki živijo svoje življenje v neprestanem, bolj ali manj prikritem, odmišljenem, bolj ali manj intenzivnem strahu za svoje ljubljene. Tisti, ki nestrpno čakajo novice z odprav in potihoma trepetajo v skrbi. Tisti, ki so kljub temu tako pogumni, da nekomu, ki mu alpinizem pomeni življenje, ne strižejo kril in ne strežejo po svobodi.
Nesreča Pavleta Kozjeka je bila huda streznitev, trd pristanek na realnih tleh. Dobro zavedajoč se dejstva, da ni pravil in da se vsakomur lahko zgodi vse, sem si po svoje vseeno predstavljala, da je Pavle eden izmed tistih posvečenih, ki se jim vendar ne more zgoditi nič hudega - vsaj ne v gorah ... Ob spoznanju, da v alpinizmu zares ni nedotakljivih, gre zato moje najiskrenejše občudovanje vsem njihovim najbližjim, da imajo pogum pustiti živeti. Če pomislim natanko, zase nisem prepričana, da bi ga imela. Kljub temu da mi je alpinizem blizu - ali pa prav zato ...
Mateja Pate