Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Dušan Škodič 2409 7

Planinski vestnik - oktober 2010

Čudaški čari podzemlja. Zakaj v jame? Mojca Stritar /  Intervju z urednikom The Alpine Journala, Stephenom Goodwinom. Dušan Škodič / Je bolje da sami izdelamo svoj kuhalnik? Tomaž Petauer / Himalajske laži. Je alpinizem v Himalaji samo še ena velika medijska igra? Dejan Ogrinec

Vsebina - Članki

UVODNIK: Mar ni vsa dežela pred teboj? Marjan Bradeško

V GLOBINAH GORA
Čudaški čari podzemlja. Zakaj v jame? Mojca Stritar
Slovenija, dežela jam. Kje so naše jame in kako jih raziskujemo. Miha Čekada
V globinah gora. Jame in jamarstvo v Kaninskem pogorju. Franci Gabrovšek
Pritegnilo me je odkrivati nekaj neznanega. Milan Ferran, raziskovalec novih jam. Mojca Stritar
Izlet. Radensko polje in jama Viršnica. Miha Staut
Vranja in Skednena jama. Miha Staut

INTERVJU
Stephen Goodwin, urednik The Alpine Journala. Publikacija, ki izhaja že poldrugo stoletje. Dušan Škodič
Suresh Prasad Pradhan, veleposlanik Nepala. Dušan Škodič

PLEZANJE V PATAGONIJI
Torre ni hotel. Utrinki iz smeri? Boris Strmšek

ZGODBA O PLANINCU PO DUŠI
Dolga in vetrovna pot. Spomini na generacijo "graditeljev". Tomo Šarf

Z NAMI NA POT
V najzahodnejšem žepu naše države. Breginjski kot. Gorazd Gorišek

Stol iz Breginja. Gorazd Gorišek
Veliki in Mali Muzec iz Breginja. Gorazd Gorišek
Breški Jalovec iz Breginja. Gorazd Gorišek
Prečenje vzhodnega dela Stolovega grebena. Gorazd Gorišek

Cvetlični in živalski raj pod skupino Špika nad Policami. Planina Pecol. Bor Šumrada

Montaž z juga po Pipanovi lestvi. Bor Šumrada
Špik Hude police z juga. Bor Šumrada
Špik nad Nosom in Špik nad Špranjo. Bor Šumrada
Strma peč z vzhoda. Bor Šumrada

ALPE
Na Bernino po Biancogratu. Prek enega najlepših alpskih grebenov. Andrej Gosar

SAM SVOJ MOJSTER
Je najbolje, da sami izdelamo kuhalnik? Vsi moji kuhalniki. Tomaž Petauer

GORSKE SKRIVNOSTI
Neznane stezice okoli Krofičke. Manja Rajh

POLEMIKE
Himalajske laži. Je alpinizem v Himalaji samo še ena velika medijska igra? Dejan Ogrinec

ŠPORTNO PLEZANJE
Jure Raztresen svetovni prvak! Svetovno mladinsko prvenstvo v Edinburgu. Martina Čufar
Rock Master Arco 2010. Urban Golob

VREME
Minulega poletja planinca vremenska tožba. Vreme in razmere v gorah v meteorološkem poletju 2010. Miha Pavšek in Gregor Vertačnik

VARSTVO NARAVE
Leteča zajčja noga. Belka. Dušan Klenovšek

NOVICE IZ VERTIKALE
NOVICE IZ TUJINE
PISMA BRALCEV
LITERATURA
IZ DEJAVNOSTI PZS
PLANINSKA ORGANIZACIJA

Mar ni vsa dežela pred teboj?

Nedelja v začetku avgusta, na višku sezone. Pol desetih zvečer v eni od koč ob cesti pod Grossglockner. Tiho je, le par osamljenih gostov v jedilnici in v veži nekaj parov čevljev tistih, ki so že odšli spat. Kuhar vsakomur sam prinese izborno, okusno in izjemno poceni jed. Nobenega veseljačenja, nobenega hrupa. Čeprav je koča lahko dostopna in visoko nad tisto mejo, nad katero menda ni "zavor". Vsaj tako pravijo različni "veseljaki", ki jih je po naših kočah še vedno kar dosti. Sam sicer že nekaj časa nisem spal v planinski koči, a slišim, da ponekod kar ni miru po deseti uri. Predvsem pa je ob višku sezone gneča, da brez vnaprejšnje rezervacije planinec težko dobi ležišče.
Je mar premalo prostora za vse, ki hočejo v gore? V naravo? In tu se brž vprašamo še: "Je Triglav res tisto, kamor morajo vsi?" Saj bi še šlo, če bi šli tja gor le enkrat (kot menda mora vsak Slovenec, a tudi to lahko postavimo pod vprašaj). A zakaj mora biti Triglav kar vsako leto edina tura, ki jo naredijo nekateri? Iti enkrat samkrat na Triglav ali vsako leto na Triglav (in nikamor drugam) je pravzaprav tudi nevarno. Mnogi se na pot podajo preprosto ne dovolj pripravljeni in ne uživajo ne sami ne tisti, ki se z njimi srečujejo. Triglavu tu ne želim delati krivice, podobnih kultnih (in obleganih) vrhov je še nekaj.
A sprašujem se, kako to, da imamo na eni strani prepolne koče in dobesedno uničene poti od preštevilnih planincev, na drugi strani pa se mnoge, mnoge poti zaraščajo, izginevajo, skoraj jih ni več. In najsi še tako govorimo o tem, da ne želimo označiti (markirati) nobene nove poti, mislim, da bi brez škode lahko obsekali, očistili in označili marsikatero staro, zapuščeno stezo v predgorju naših Alp in v drugih samotnih predelih Slovenije. Vem, da bo marsikdo porekel: "Pri nas imamo mir, nočemo navala množic!" Pa se bo v primeru obnove katere od opuščenih poti to res zgodilo? Dvomim.
Prostora je dovolj in kje na Idrijskem ali Kočevskem (in drugod) nekaj deset planincev ob koncu tedna ne bo povzročilo prav nobene škode. Trdim celo, da bi taki pohodniki ohranili nekaj tiste lepe zgodovine, ko so med osamljenimi kmetijami in v dolino še vodile uhojene steze ali kolovozi. Danes tega ni več in številne črno pikaste steze so le še v Atlasu Slovenije - na terenu jih ni mogoče najti, morda jih lahko kvečjemu zaslutimo. Škoda je, da to izgineva, saj se s tem le zmanjšujejo možnosti najbolj pristnega gibanja, ki ga človeku ponuja narava, in lepih, prijaznih medčloveških stikov, ki jih lahko doživimo tam, kjer je malo ljudi. Prav tako se zmanjšujejo možnosti spoznavanja domovine, odkrivanja manj znanih pogledov in predvsem - razpršitve množic. Kajti večinoma ljudje potrebujejo vsaj označeno stezo, sicer se tja ne bodo napotili. In ker je največ označenih poti prav v bližini "svetih" ciljev, imamo tam hrup, nered, neplaninsko obnašanje, smeti in vse ostale pritikline množičnega obiskovanja gora. Nenazadnje tam izginevajo pristno človeški stik, tišina, mir, spoštovanje noči (in narave) - vse tisto, po kar pravzaprav hodimo v gore.
Za naslov tega uvodnika sem si sposodil navedek iz Biblije, ker tako lepo pove, da je - prostora za vse. Le eden mora iti levo in drugi desno, kot piše prav na istem mestu. Tam sta mišljena Abraham in Lot, tu mislim nate in nase in na vse nas, ki imamo radi gore.

Marjan Bradeško

Kazalo objav v vseh letnikih PV

Arhiv PV: objava celotnih številk (PDF)
letniki 2007-2001 + 1895
Kategorije:
Novosti BIB SLO Vse objave
Značke:
BIB novosti PV

7 komentarjev na članku "Planinski vestnik - oktober 2010"

Vladimir Habjan,

Še en tvoj mišji prdec. A res nimaš kaj pametnejšega za počet v življenju?

Vabim te, da spet kaj napišeš za PV, že dolgo se nisi oglasil. Lahko tudi uvodnik.

Pozdrav


Iztok Snoj,

Marjan je zame še vedno najboljši uvodničar Planinskega vestnika. Ob njegovem pisanju imam občutek, da tudi zares tako misli, kot piše. To seveda ne pomeni, da drugi ne pišejo enako, kot mislijo, ampak da tega v enaki meri ne znam začutiti.

Tema Triglav, hja. Na njem sem bil večkrat tudi v »gužvi«. Opazoval sem tiste ljudi, različno opremljene, različno izkušene, različno razpoložene. Nič slabega si ne morem misliti o njih. Triglav živi v srcu marsikaterega človeka. Če ne drugam, si želi nanj – tudi če je že bil enkrat že gor in tudi če na druge gore ne hodi.

Na teh spletnih straneh so se nedolgo nazaj pisala mnenja o tem, kako organizirati »Sto ženskih src na Triglav« in tudi o zgrešenem vodenju te akcije. Glavna kritika je prišla prav izpod samega vrha PZS. Izpostavili so pravila in še enkrat pravila. Kot da se nočejo ničesar novega naučiti. Se vprašati, analizirati, kateri mehanizmi delujejo, da nesreč ni bilo, da je bila akcija vedno uspešna (ne glede na to, ali so bili na vrhu ali ne).

Kdo naj poišče odgovor na vprašanje »zakaj«, so to psihologi in psihiatri? No, prav na teh spletnih straneh si je eden izmed njih prislužil naziv »bebec«. To sem razumel v smislu, »da ne razume«. Ja, kot razumem, gre takole: kadar človek nekaj obsoja, takrat tega ne sprejema. Po drugi stani pa kadar nekaj razume, mora tisto tudi sprejeti. S tem, ko je nekaj razumel, je tisto sprejel.

V komentarju na prejšnji uvodnik sem zapisal, da Planinski vestnik ne vpliva ta spletni portal, obratno pa da. Ker tega ni nihče dopolnil, popravil, bom to sam. Vse, kar preberemo, na nek način vpliva na nas. Tako ali drugače. Če tisto sprejemamo, vpliva na en način, če ne, pa na drug. Saj so prav ti komentarji dokaz, da vpliv vestnika na portal je. Pred kratkim sem prebral dober nasvet: »Pazite, kaj berete!« Velja tudi za ta komentar…

Lepo soboto vsako soboto

Iztok Snoj


Iztok Snoj,

"Mar ni vsa dežela pred teboj?"

.....

"Za naslov tega uvodnika sem si sposodil navedek iz Biblije, ker tako lepo pove, da je - prostora za vse. Le eden mora iti levo in drugi desno, kot piše prav na istem mestu. Tam sta mišljena Abraham in Lot, tu mislim nate in nase in na vse nas, ki imamo radi gore."

Posrečen naslov in dober zaključek uvodnika … da je - prostora za vse. Tudi za različna mnenja, razmišljanja in lastne poglede na gore.

Lep dan vsak dan

Iztok Snoj

Pripis: tu se ne komentira komentarjev, ampak objavo. Če kdo pogreša komentar na kaj drugega, kot je uvodnik: na spletu komentiram samo tisto, kaj je na spletu objavljeno. V tej spletni objavi ostanejo samo še naslovi. Bom naslednjič poskusil komentirati tudi to.


Iztok Snoj,

Vedno znova sem razočaran nad internetom, nad temi forumi, nad to komunikacijo. (Vladimir Habjan, Gore-ljudje.net


Iztok Snoj,

Pred kratkim sem prebral zanimivo zasebno misel: »Prijaznost nič ne stane, so rekli nekoč, danes pa dodajo (ali si vsaj mislijo), da prijaznost nič ne prinese.«

Do pred kratkim so imela svoj uvodnik tudi Obvestila. Običajno jih je napisal Tone Škarja. Vedno sem jih prebral z zanimanjem, večkrat sem napisal tudi kakšno razmišljanje – pa gospoda Toneta ne poznam.

Pravkar sem prebral Darkov komentar, da poskušam diskreditirati svoje (nekdanje) hribovske prijatelje in znance. Poiskal sem, kaj ta izraz pomeni. Za diskreditacijo naj bi med drugim veljalo: klevetanje (npr. ustvarjanje negativne slike s pomočjo laži), širjenje nepreverljivih informacij. Lahko se uporablja za dosego osebne koristi, predvsem s pomočjo laži.

Če se vrnem k začetku: osebi, ki se podpisuje z Dejan Inkret, se za zadnji komentar opravičujem. Istočasno ga tudi vabim ga na pico in pivo. Moj e-naslov: Iztok.Snoj(at)gmail.com. Ima mojo besedo, da ne bom razkril njegove identitete.

Nadalje se opravičujem vsem tistim, ki so se kakorkoli čutili prizadeti zaradi razmišljanj, ki sem ji pisal ob posameznih objavah. Sedaj so na vrsti drugi, to je moj zadnji komentar. Za e-pošto pa sem vedno na voljo.

Lep dan vsak dan

Iztok Snoj


Dejan Inkret,

Iztok, torej nas boš naslednjič osrečil s komentarji na okoli trideset naslovov v reviji?

Z grozo spoznavam, da smo te podcenjevali. Res ti mora biti težko, ker moraš na vse kriplje zbujati pozornost ljudi, ki so te kot zgleda nekoč skenclali.


Štrovs Darko,

@"V komentarju na prejšnji uvodnik sem zapisal, da Planinski vestnik ne vpliva ta spletni portal, obratno pa da. Ker tega ni nihče dopolnil, popravil, bom to sam."

A se meni samo zdi ali je vendarle res, da ima tu nekdo komentatorski samogovor?!

@"Vse, kar preberemo, na nek način vpliva na nas. Tako ali drugače. "

Res je, se popolnoma strinjam. Eni preberejo vse (=cel Planinski vestnik), nekateri pa samo uvodnik (eno stran od dvainsedemdesetih!), ker je javno dostopen na spletni strani gore-ljudje. Le zakaj bi sicer vedno komentirali samo uvodnik?!

@"Pred kratkim sem prebral dober nasvet: »Pazite, kaj berete!«"

Dober nasvet, ni kaj. Jaz imam še enega boljšega. "Pazite se tisti, ki dobite grajo (ali še huje - pohvalo!) od dežurnega komentatorja uvodnikov Planinskega vestnika!"

Lep Vestnik vsak Planinski vestnik ... celoten Vestnik!

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava POM Slivnica 2010
Naslednja objava Dan Narodnega muzeja Slovenije
  • Število objav: 46167

Novosti