Tema meseca: Lovstvo in planinstvo. Sodelovanje ali izključevanje? / Sandi in Danica Blažina / Zdravnik reševalec v akciji / Zillertalske Alpe / Slovenski planinski muzej kot blagovna znamka / Novi rekorder Slovenske planinske poti
Vsebina - Članki
UVODNIK
Presojati s svojo glavo. Marjan Bradeško
TEMA MESECA
Sodelovanje ali izključevanje? Sodelovanje! Gorazd Gorišek
Iz zgodovine lovstva. Tako je bilo nekoč ... Romana Erhatič Širnik
Stopimo skupaj. Planinstvo in lovstvo v Gornjem Posočju. Goran Šuler
Planinci in lovci. Uporabniki in varuhi skupnega prostora. Davo Karničar
INTERVJU
Sandi in Danica Blažina. O primorsko-gorenjski navezi iz naše klasike. Žarko Rovšček
ZDRAVNIK REŠEVALEC V AKCIJI
Majska sobota. 24 ur, ki zaznamujejo človeka. Iztok Tomazin
OPAŽANJA
Planinske poti - take in take. Malenkosti, ki so lahko zelo pomembne. Andrej Mašera
Z NAMI NA POT
Hitro dostopen velikan. Mangart. Bor Šumrada
Opisi:
Mangart po Slovenski poti. Bor Šumrada
Mangart po Italijanski poti. Bor Šumrada
Mangart po ferati Via Italiana. Bor Šumrada
Mangart po vzhodnem grebenu. Bor Šumrada
Z NAMI NA POT
Privlačna gorska veriga. Zillertalske Alpe. Vladimir Habjan
Opisi:
Großer Möseler/Gran Mesule. Irena Mušič Habjan
Zsigmondyspitze. Irena Mušič Habjan
Olperer. Irena Mušič Habjan
Hochfeiler/Gran Pilastro. Irena Mušič Habjan
SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ
Muzej kot blagovna znamka. Vizija, želje in žulji zaposlenih. Dušan Škodič
SLOVENSKA PLANINSKA POT
Novi rekorder Slovenske planinske poti. Klemen Triler. Manca Čujež
GLASBA
Veličastje klasične glasbe pod ostenjem Grintovcev. Klasična glasba postaja zaščitni znak Kranjske koče na Ledinah in PD Kranj. Manca Čujež
ISTRSKA GORA
Gora je bila komet lepote. Jačemica. Aleš Nosan
KOROŠKA 8000
Uresničene tridesetletne sanje. Koroška odprava na Broad Peak. Andrej Gradišnik
OTROCI IN PLEZANJE
Pomembno je pustiti času čas. Pasti treninga mladih plezalcev. Uroš Perko in Brina Pungerčič Perko
RAZMIŠLJANJE
Kje so meje gorskega turizma? Tina Leskošek
VARSTVO NARAVE
Reševanje planinskih pupkov pod Bogatinom. Marija Miklič
VARSTVO NARAVE
Metulji selivci. Južna plodovrtka. Dušan Klenovšek
PLANINSKE KOČE
Koča na Dobrči najbolj priljubljena planinska koča. Zdenka Mihelič
NOVICE IZ VERTIKALE
NOVICE IZ TUJINE
PISMA BRALCEV
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
V SPOMIN
Uvodnik: Presojati s svojo glavo!
Človek se po eni strani vse bolj oddaljuje od narave, po drugi pa vse več ljudi zahaja vanjo. A ti obiski so krajši kot nekoč, saj nas hitro se vrteči svet takorekoč sili v hlastanje. Če ni dovolj energije, so tu ploščice in vsakovrstne pijače, če ne vemo, kam, je tu GPS ... Toda prehranska dopolnila in tehnični pripomočki niso dovolj za zahajanje v naravo, še manj za poznavanje in spoštovanje le-te. In tu je še dodatni vidik - psihologija množic. Če gredo vsi, grem še jaz. Žal, večkrat, kar naravnost v nevarnost.
Poglejmo primer. Lani sem, po mnogih letih zahajanja v gore, z brezglavim sledenjem množici - zelo tvegal. Bilo je na cilju gorske etape dirke po Italiji (Giro d'Italia), na vrhu gore Monte Zoncolan (1750 m). Množica se je ves dan zbirala, mnogi so se v povsem neprimerni obleki in obutvi v gorski svet pripeljali z gondolo, drugi prikolesarili, nekateri smo prišli peš iz doline. Dan je bil soparen, in bliže ko je bil zaključek dirke, z več strani in hitreje so se grmadili črni oblaki. Strele smo videli na različnih koncih in vse bliže so bile. Če bi bil tam na vrhu sam, bi že zdavnaj zbežal v dolino, v zavetje koče, kamorkoli ... A okoli je bilo nekaj tisoč ljudi, željnih tekme, zmagovalcev ... Bilo je bučno, v zraku helikopterji, napeto. Saj če so tu vsi, bom pa še jaz. Ob prihodu prvih kolesarjev se je razbesnela nevihta s točo, strele so švigale vsepovsod. Množica se je šele tedaj zganila - bližnje koče so bile takoj polne, pred gondolo, ki se je ustavila, velikanska vrsta ljudi. Z bratom sva jo v nalivu ubrala kar navzdol po smučišču. Strele so mimo naju letele nekam v dolino in udarjale v temne smrekove gozdove. Zelo nevarno srečanje s strelami, iz oči v oči!
Ko sem razmišljal o svojem primeru z nevihto, kjer je množica posamezniku dala lažnega poguma, sem se kar ustrašil. Poznam podobno zgodbo skupine, ki jo je v sredogorju prav tako zalotila nevihta. Čeprav je nekdo v skupini večkrat opozoril, da je nevihta neizbežna, celo zahteval, da se umaknejo na varno, je vodja to preslišal, skupina pa mu je sledila - do udara strele. Množica lahko povsem zaslepi celo previdno in preudarno glavo. Pomislimo na številne podobne primere, ki jih videvamo v gorah vsak dan. Saj če vsi tile gredo na Triglav, bom pa še jaz (čeprav sem bolj slabo pripravljen). Saj če vsi smučajo tu, bom pa še jaz (pa čeprav močno sneži in je veliko novega snega). Saj če vsi gredo po tej ferati, bom šel še jaz (pa čeprav sem doma pozabil čelado). In takih "Saj če ..." je žal preveč.
Da ne bomo kot ovce (čeprav jih imam prav rad), moramo o psihologiji množic kritično razmišljati vsak dan, še posebej, ko gre za naravne sile. Planinske šole, vzgoja, samovzgoja - vsepovsod poudarimo lastno razmišljanje. Tudi pogum, da množici obrneš hrbet, če presodiš, da ni vse tako, kot bi moralo biti - pa če je to pri tebi (nepripravljenost) ali pri množici (nepremišljena odločitev). Pretehtati sam, presoditi sam, odločiti se sam, ne lepo slediti množici - lahko v gorah pomeni tudi mejo med življenjem in smrtjo.
Marjan Bradeško