Primorske novice, Poletni utrip: Lepe vremenske napovedi to poletje v gore privabijo veliko obiskovalcev
Ne samo obmorski turistični kraji, temveč tudi gorski vrhovi, planinske poti in koče so te dni polno obiskani. V gore so se odpravili številni planinci, prevladujejo pa predvsem domači, slovenski obiskovalci gora.
V slovenskih gorah je te dni kar precej prometa
Med Slovenci opažamo tudi trend, da del svojega letnega dopusta preživljajo v slovenskih gorah in planinskih kočah. Zaradi polnih koncev tedna oskrbniki planinskih koč v visokogorju priporočajo obisk najvišjih vršacev med tednom.
Planinska društva z markacisti PZS skrbijo za mrežo kar 1661 planinskih poti v skupni dolžini prek 9000 kilometrov po vsej Sloveniji. Planinska društva vzdržujejo tudi 78 transverzalnih poti - obhodnic.
Koliko je 9000 kilometrov?
Če dolžino planinskih poti primerjamo z vsemi slovenskimi državnimi cestami (avtoceste, hitre, glavne in regionalne ceste), hitro ugotovimo, da je planinskih poti kar za polovico več kilometrov. Pri tem ne gre prezreti, da vse vse planinske poti slovenski markacisti oskrbujejo prostovoljno. Morda se tudi zaradi spoštovanja do markacistov, urejenih planinskih poti in koč, prostovoljnega dela - in ne le zaradi zavarovanja, popustov v planinskih kočah in športnih trgovinah ter pripadnosti goram - obiskovalci gora še z večjim veseljem pridružujejo največji družini - planinski organizaciji, v kateri je bilo v letu 2011 skoraj 60.000 članov (planincev, športnih plezalcev, gornikov, alpinistov, turnih kolesarjev in smučarjev, ljubiteljev gorske narave, mladih in najmlajših zagnanih planincev, markacistov in vodnikov PZS, inštruktorjev …, torej vseh, ki jim gore pomenijo skoraj drugi dom).
Obnovljene planinske poti
Markacisti Planinske zveze Slovenije redno vzdržujejo in obnavljajo planinske poti, v času kopne sezone, torej v poletnih mesecih pa tudi tiste najzahtevnejše. Tako so letos obnovili že zelo zahtevne poti: obe Hanzovi poti na Malo Mojstrovko in Prisojnik, pot s Kokrškega sedla na Kalški greben. Obnovili so tudi lovsko pot na Ledine pa lahko pot od Koče pri izviru Soče do planine Zapotok. Prav tako obnavljajo poti na Pohorju, zaprta je Brunčana pot na Lovrenških jezerih.
| V Vojkovi koči na Nanosu (1240 m, PD Postojna) oskrbnica Anica Kresevič letos opaža manj obiska. “Sezona je zelo slaba, če bo šlo tako naprej, bo pogubno. Prometa je več kot polovico manj. Obiskovalcev je sicer kar precej, vendar se jih v koči manj ustavi. Recesija se zelo pozna. Trudimo se na različne načine, tudi cene smo spustili. Rešujejo nas le Italijani, ki so dobri potrošniki. Hrvatov je več in so dokaj redni obiskovalci, tudi kar nekaj Avstrijcev beležimo, manj pa je gostov iz Nemčije. Angležev je za vzorec, obiskalo pa nas je tudi nekaj Kitajcev. Zadnji vikend se je v naši koči vpisalo le 143 obiskovalcev. Najverjetneje v avgustovskih dneh Slovenci raje odhajajo v visokogorje. Nočitev ni skoraj nič. Če bom ostala oskrbnica tudi po koncu te sezone, bomo postavili tudi spletno stran koče, pred njo pa trampolin za otroke. Morda jih bo tudi to k nam privabilo nekaj več.” je smelo razmišljala oskrbnica Kresevičeva. |
Slovenske gore letno obišče prek 1,4 milijona obiskovalcev, redno pa v hribe zahaja več kot 315.000 Slovencev. Prav gotovo pa obisk gora v zadnjih letih, še posebej pa v zadnjih dneh, kaže, da smo Slovenci še vedno planinski, gorniški narod, kjer je planinstvo najbolj priljubljena oblika rekreacije in športnega udejstvovanja, saj je v Planinsko zvezo Slovenije včlanjenih kar 2,8 odstotka prebivalcev Slovenije.
Lanskoletna poletna planinska sezona je bila po obisku rekordna, kar je gotovo posledica izjemno lepega vremena v avgustu in septembru, tudi na ta račun se je poleg obiska gora poznalo na številu nočitev.
Planince vzgajajo tudi vidna opozorila
Prenočevanje v planinskih kočah
| Planinska društva upravljajo 176 planinskih koč, zavetišč in bivakov s približno 6000 ležišči |
Po statističnih podatkih je bilo v lanskem letu v planinskih kočah zabeleženih 89.573 nočitev. Že tradicionalno avgusta prevladujejo domači obiskovalci gora, medtem ko julija pride več tujcev. Tuji obiskovalci naših gora prihajajo iz različnih koncev Evrope in drugod, veliko jih prihaja iz Češke, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Velike Britanije in s Hrvaške. Vsekakor pa je zadnje dve leti več gostov iz vzhodne Evrope kot poprej.
Obiskovalci gora dobro opremljeni
Planinci, obiskovalci gora, so večinoma dobro opremljeni, pravzaprav vsako leto bolje. Največ pomanjklji-vosti opažajo med obiskovalci gora, ki se le enkrat do dvakrat na leto podajajo v gore - in to predvsem na našo najvišjo goro, Triglav; (neprimerna obutev, na zahtevnih in zelo zahtevnih poteh so brez čelade in tehnične opreme za samovarovanje). Glede tujih obiskovalcev pri nas je veliko odvisno, od kod pohodniki prihajajo. Avstrijci so že pregovorno bolje opremljeni in imajo na zelo zahtevnih poteh tudi vso potrebno tehnično opremo. Prav tako so velik preskok pri tem naredili češki obiskovalci naših gora, ki so bistveno bolje opremljeni kot še pred nekaj leti, prav tako pa potrošijo več denarja za pijačo in hrano.
Dušan Vidmar, oskrbnika naše največje in najvišje ležeče planinske koče, Triglavskega doma na Kredarici, o letošnji sezoni meni, : “Od tujcev Kredarico obišče največ Čehov, Slovakov, Madžarov, Poljakov, Hrvatov, zelo malo je Italijanov, Nemcev, nekaj malega pa je tudi Špancev in Portugalcev. Po opremljenosti skupine tujih planincev, tudi čeških, prekašajo slovenske posameznike. Imajo plezalne pasove, samovarovalne komplete in čelade, Slovenci tu še zaostajajo. Če pa prihajajo tujci posamezniki, so opremljeni malo slabše, a se še vedno pozna velik napredek. Pohvaliti pa moram skupine Slovencev v organizaciji planinskih društev, te skupine so vse opremljene, kot morajo biti.”
ZM