gibanje v Sloveniji - Jutro, 17. marca 1938 | Ljudje-gore
Planinarsko gibanje v Sloveniji
Ljubljana, 17. marca 1938
Nocoj ob 20. so se v dvorani Delavske zbornice zbrali člani osrednjega SPD k občnemu zboru vodilne organizacije planincev. O sklepih zborovanja, ki ga je vodil predsednik dr. Pretnar, in o načrtih, ki so jih zborovalci zaupali odboru za novo poslovno dobo, bomo še poročali, v naslednjem pa podajamo nekaj najzanimivejših podatkov iz obširnega delovnega poročila, ki ga je podal tajnik dr. Brilej.
Osrednje društvo razpolaga z 21 domovi in kočami in šteje skupno 5102 člana, da predstavlja v resnici uvaževanja vredno gospodarsko in kulturno organizacijo. Med člani je 1171 akademikov in 860 srednje šolskih in drugih naraščajnikov V naših gorah je bilo preteklo sezono precej razgibanega življenja, čeprav so bili pomladni in poletni meseci močno deževni. Nesreča pa tudi lani ni počivala in planinci se z žalostjo spominjajo cele vrste žrtev. Dne 27. marca je snežni plaz pod Storžičem zasul 9 smučarjev iz Tržiča, 29. marca je pod Okrešljem zasulo Hermino Brixovo, 30. marca je I. Vukosavljev zmrznil na Velem polju, 8. maja se je smrtno ponesrečil pod Hribaricami dr. Marijan Bukovec, 6. junija je pri plezanju na Plešivec padel Josip Pirtovšek iz Slovenjgradca, julija je pri trganju planik na Storžiču strmoglavil Flbrijan Likar z Golnika, 3. avgusta so prav tako planike na Njivicah pod Veliko planino zahtevale smrt Antona Rozmana iz Kamnika, 26. avgusta se je na Košuti ubil Ivan Kafka iz Zagreba in 28. avgusta je na Prisojniku našel smrt dijak Anton Švajger iz Ljubljane. Zborovalci so dostojno počastili njih spomin.
Gradbeni odsek se zaradi pomanjkanja kreditov ni mogel lotiti večjih del. oskrbel pa je vendarle nekaj pomembnejših popravil in izpopolnitev pri Češki koči, na Kamniškem sedlu, pri Domu v Kamniški Bistrici, na Veliki planin, pri Krekovi koči na Ratitovcu, Aljaževem domu. Staničevi koči, Triglavskem domu na Kredarici, Aleksandrovem domu. V domu na Komni se je posrečilo zajeti studenec ob stari turistovski stezi proti Planini na Kraju, ki daje stalno dovolj dobre pitne vode. zgradba sama pa je v mnogočem izboljšana in modernizirana. Izdelani so načrti za preureditev in povečavo hotelske zgradbe Zlatoroga. Pokojninski zavod je dal na razpolago posojilo 600 000 din. Pripravljalna dela so se že pričela, in če vreme ne bo nagajalo, bo povečana zgradba v celoti uporabna do začetka glavne letne sezone. Živahno sta bila na delu alpinski in zimskoalpinski odsek, ki sta se združila Literarno znanstveni odsek je vso skrb posvečal društvenemu glasilu Planinskemu vestniku. Knjiga o alpinski flori bo izšla kakor hitro bodo gmotna sredstva na razpolago. Besedilo je spisal prof. Viktor Petkovšek. Obravnavanih rastlin bo okrog 170. ilustrator pa je dovršil tudi že dobršen del slik. Hkratu s knjigo se pripravlja seznam zaščitenih rastlin na pregledni tabeli. Akcijo za alpinski muzej je bilo treba začasno odložiti, ker je mestna občina preklicala svojo obljubo, da bo dala potrebne prostore na razpolago. Zdaj razmišlja odbor o ustanovitvi planinskega doma v Ljubljani, kjer bi bilo tudi mesto za alpinski muzej. Planinska terminologija, ki jo je društvu prepustil pokojni dr. Tuma, bo objavljena, kakor hitro bodo sredstva na razpolago. Pripravlja se izdaja izbranih spisov domačih planinskih pisateljev. Kot prva knjiga izidejo se letos Izbrana dela Janka Mlakarja. Fotoodsek je med drugim priredil vrsto večerov, na katerih so se planinci fotoamaterji vadili v fotografskih spretnostih, zlasti v povečevanju in ki jih je vodil prof. Janko Ravnik. V decembru je izšel drugi album planinskih slik. Odsek se je odločil, da bo redno izdajal takšne albume kot zbirke naših najboljših planinskih fotografov. Zdaj se vrše priprave za izdajo albuma pokojnega Brinška, ki je ves svoj fotografski material zapustil SPD. Na veliki razstavi planinskih slik iz vse države, ki je bila septembra v Novem Sadu, je društvo odneslo skoraj vse glavne nagrade. Zdaj se naši planinci pripravljajo za udeležitev na fotografski razstavi, ki bo septembra o priliki letošnjega kongresa Mednarodne unije planinskih društev v Pragi.
Društvena knjižnica šteje 1876 knjig in se je povečala za 142 zvezkov nasproti predlanskemu letu. Zlasti mlajši planinci radi segajo po njih. Knjižnico je v preteklem letu temeljito in strokovnjaško preuredil direktor Dokler. Markacijski odsek od smrti pokojnega Knafeljca na žalost ne more priti do rednega dela. Akademska skupina se je lani v marcu konstituirala in marljivo deluje. En član skupine, Hvastja, se je udeležil ekspedicije v Daunhinejo, Dovjak in Hvastja pa sta vodila plezalne tečaje v Martuljku in Kamniškem sedlu, ki se jih je skupno udeležilo 16 članov. Akademska skupina vobče prav živahno deluje in uspešno širi med visokošolci zanimanje za naše planine. Ker je večina akademikov siromašnih in si ne morejo nabaviti opreme, ki jo potrebuje planinec, se je odbor sekcije odločil, da iz svojih sredstev nabavi najnujnejšo garnituro, ki jo bo izposojal članom. Kar se tiče mladinskega odseka, si osrednje društvo že dolgo prizadeva, dijakom srednjih in meščanskih šol izvojevati pravico, da se neposredno včlanjujejo pri mladinskem odseku. Med dijaki-planinci je mladinski odsek razpisal nagrado za najboljši spis pod naslovom »Gora in jaz«. Posebna nagrada je bila razpisana za plakat za varstvo planinske flore, ki naj bi ga narisal dijak in ki bo razobešen na vseh šolah. Namen tega plakata bo, vzbujati smisel za varstvo prirode in dijake, ki jih je poleti vse polno v gorah, navajati k termi, da ne bodo trgali planinskih cvetlic, temveč bodo še sami aktivno posegli v zaščito planinske flore. Poleti bo odsek priredil več planinskih kolonij. Iz njih naj bi se v bodočnosti po možnosti razvile prave planinske šole, ki naj bi mladino uvajale v planinsko prirodo in planinstvo sploh. V ta namen bo treba pritegniti seveda še mnogo sodelavcev, treba pa bo pridobiti tudi še primerne planinske domove za mladino. Planinski vestnik bo odprl planinski kotiček, iz katerega naj bi se po možnosti razvil poseben vestnik za mladino.
Jutro, 18. marec 1938