Primorske novice, Planine - Maruška Lenarčič: Življenje Primorcev je bilo vedno povezano z gorami. Organizirano planinstvo ima pri nas globoke korenine, ki segajo do leta 1896.
Skrivnost je najlepše, kar lahko doživiš. Narava pa je najvišja skrivnost.
ALBERT EINSTEIN
Skrivnosti gora so prebivalce primorskega območja zanimale od nekdaj. Kako tudi ne, saj gorskega sveta tu ne manjka! Od najvišjih vršacev in grebenov zahodnih Julijskih Alp pa do zložnih kraških in istrskih gričev, ki se dvigajo nedaleč od morja.
Življenje Primorcev je bilo že od davnine povezano z gorskim svetom in tudi organizirano planinstvo ima na Primorskem dolgo tradicijo, saj so bile prve podružnice Slovenskega planinskega društva (SPD) v Ljubljani, ustanovljenega leta 1893 kot povezovalca nastajajočih podružnic, vzpostavljene že kmalu po tem: leta 1896 Soška podružnica s sedežem v Tolminu, 1897 ilirskobistriška podružnica, leta 1904 tržaška podružnica s sedežem v Trstu, podružnice v Idriji, Cerknem, Ajdovščini, Vipavi itd. Rodoljubi so jih ustanavljali predvsem kot protiutež tujim planinskim društvom, z bistveno nalogo prebujanja narodne zavesti. Ljudem so želeli približati naravne lepote, zato so označevali in nadelovali poti, postavljali koče, pisali o lepotah gora. Obetavne začetke delovanja sta prekinila 1. svetovna vojna in porajajoči se fašizem, ki je društveno delo prepovedal.
Danes je na Primorskem skupno 26 društev (klubov, planinskih, plezalnih), dve postaji Gorske reševalne službe (GRS; Bovec in Tolmin), reševalna skupina Ilirska Bistrica (deluje v okviru GRS Slovenije, postaja Ljubljana). V društva je vključenih približno 6000 članov. Vsa društva v Sloveniji so polnopravne članice Planinske zveze Slovenije (PZS), naslednice osrednjega slovenskega planinskega društva iz leta 1893. Formalno v PZS niso vključena PD v Italiji (Slovensko planinsko društvo Trst in Slovensko planinsko društvo Gorica) ter nekaj športnih oz. kulturnih društev, ki gojijo med ostalimi dejavnostmi tudi planinstvo.
Območno se društva vključujejo v dva meddruštvena odbora (MDO): MDO PD Posočja (14 društev) in MDO primor-sko-notranjskih PD (12 društev).
Društva so po številnosti (od 10 do 800 članov) in dejavnosti zelo raznolika. Tradicionalne dejavnosti, kot so izleti v gore, alpinizem,, označevanje, nadelava in vzdrževanje poti, vzgoja vodnikov, izobraževanje članstva, delo z mladimi, gospodarjenje s kočami, varovanje narave in okolja, kulturno promocijske dejavnosti, so zdaj razširjene na kolesarjenje, turno smučanje, jamarstvo ..., resnično za vsakogar nekaj. Delo običajno poteka v odsekih oz. sekcijah.
Etične vrednote slovenskih planincev so opredeljene v častnem kodeksu in-štejejo za moralno obveznost vsakega slovenskega planinca, zato bi jih moral vsak planinec, še posebej član planinske organizacije, dobro poznati in seveda tudi upoštevati pri vsakdanjem obiskovanju narave.
Zakaj članstvo v planinskem društvu? Iz navedenega je jasno, da je slovensko planinstvo del kulturne zgodovine in zato pomemben del naše tradicije. Je del slovenske identitete - kar je še kako pomembno v času neizbežne vsesplošne globalizacije. Kot je rekel Trubar: "Stati inu obstati."
So pa tudi povsem praktične prednosti članstva. Naštejmo jih nekaj: člani z veljavno planinsko izkaznico imajo do 50-odstotni popust na ceno prenočevanja v planinskih kočah PZS in so oproščeni plačila turistične takse, dobijo popust pri prenočevanju v več kot 1300 kočah partnerskih planinskih organizacij v Alpah in Pirenejih ... Za začetnike pa je vključitev v društvo gotovo največja prednost v tem, da se pod strokovnim vodstvom podajo varno v gore, pridobivajo izkušnje in se s tem pripravljajo na samostojne obiske gora.
Informacije o prednostih članstva in ostale informacije (programi dela, planinske koče, o poteh ...), so objavljene na spletiščih Planinske zveze Slovenije www.pzs.si in posameznih društev, na voljo so tudi v društvenih pisarnah.
MARUŠKA LENARČIČ