Ljubljana - Jaka Šprah: ... v Ljubljani
Športno oziroma prosto plezanje se je razvilo iz alpinizma in je bilo sprva z njim tudi tesno povezano. Plezanje po nižjih naravnih stenah je bilo le trening za vzpone v gorah in šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začelo uveljavljati kot samostojna panoga. Prav Ljubljana je bila eno od žarišč razvoja plezanja v Sloveniji, med drugim tudi zato, ker tu že od leta 1935 deluje največje slovensko planinsko društvo Ljubljana - Matica in njegov alpinistični odsek.
Obzidje in naravna skala
Slovenija je od nekdaj veljala za eno od velesil v alpinizmu, to pa se je sčasoma preneslo tudi na športno plezanje. Za svoje uspehe pa so plezalci seveda potrebovali veliko treninga. Dve priljubljeni urbani lokaciji za trening plezanja sta se razvili v središču Ljubljane: Rimski zid na Mirju in Šance na Ljubljanskem gradu. Rimski zid je bil zgrajen v letih 14 in 15 našega štetja kot južni del obzidja Emone in je eno daljših ohranjenih rimskih obzidij v tem delu Evrope. Šance pa so ostanki srednjeveške trdnjave, ki je bila del obrambnega sistema Ljubljanskega gradu, nastala pa naj bi v 15. in 16. stoletju.
Obe obzidji sta bili v prvi polovici 20. stoletja na robu propada, na srečo pa so ju okrog leta 1930 prenovili, za kar je poskrbel Jože Plečnik. Obema primerkoma monumentalne zgodovinske gradnje je dodal nekaj lastnih elementov, pri tem pa nehote ustvaril tudi idealne pogoje za plezanje. Kamni različnih oblik, povezani z malto, namreč ustvarjajo različne oprimke. Plezalci se še danes radi za nekaj uric odpravimo plezat na »Rimca«, saj je lahko dostopen, plezanje pa je brezplačno in nenevarno. Šance kot lokacija za plezanje niso več tako priljubljene kot nekoč, a tudi tam kdaj pa kdaj srečamo kakega plezalca, ki se spopada z izzivi, ki jih ponuja skala.
V Ljubljani in okolici je tudi veliko možnosti za plezanje v naravni skali. Prav na robu mesta se nahaja Zalog, priljubljena nizka naravna stena za balvansko plezanje. Tam najdemo tudi najtežji slovenski balvanski problem, do katerega se lahko pripeljemo praktično z mestnim avtobusom. Nekoliko dlje, na pobočjih Šmarne gore, je plezališče Turne, ki je bilo nekoč izjemno priljubljena plezalna destinacija in je plezalcem »stare šole« še danes pri srcu. Ljubljanski plezalci se zelo radi odpravimo tudi v Retovje v bližini Vrhnike. Tam se nahaja majhna, a precej previsna stena v krasnem ambientu, le nekaj minut od izvira Ljubljanice.
Naravno gibanje
Plezanje je ena od najbolj naravnih oblik gibanja. Lahko bi rekli, da gre za enega najbolj prvinskih športov. Odlično je prav za vsa življenjska obdobja, saj pomaga ohranjati splošno telesno pripravljenost in omogoča preživljanje prostega časa v naravi. V plezališčih lahko pogosto opazimo raznoliko druščino plezalcev vseh starosti. Sploh pa je obisk plezališča odličen za vso družino, saj lahko tudi neplezalci uživajo v naravnem okolju v okolici plezalnih sten.
V zadnjih letih ta šport doživlja pravi razcvet. Zanj se odloča vedno več ljudi, še posebej mladih, k popularizaciji plezanja pa je izjemno pripomogla tudi odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja, da ga uvrsti na olimpijske igre v Tokiu leta 2020. S tem seveda raste tudi število plezalnih društev in sten. Zaradi vedno večjega interesa nastajajo nova društva, obstoječa pa sprejemajo vedno več otrok. Zanje je plezanje še posebej primerno, saj pri njih spodbuja motorične sposobnosti in pomaga pri zdravem razvoju telesa. Plezati lahko začnejo zelo zgodaj, že pri treh ali štirih letih. Poleg tega plezanje uporabljajo v terapevtske namene: plezalno steno najdemo v rehabilitacijskem inštitutu Soča ter na Zavodu za gluhe in naglušne.
Ljubljana je prve umetne stene dobila v 90. letih prejšnjega stoletja, danes pa imamo že okrog 20 plezalnih sten. Med njimi so največje v Plezalnem centru Ljubljana, Balvaniji, Plezalnem klubu Stena in na Škofijski klasični gimnaziji. Plezalnih sten pa ne najdemo samo v specializiranih plezalnih dvoranah, ampak jih imajo tudi v številnih šolah in telovadnicah.
Olimpijski šport v mestu
Športno plezanje se iz prostočasne dejavnosti »za dušo« spreminja v pravi globalni šport. Sprejetje plezanja na olimpijske igre je med plezalci zbudilo mešane odzive. Nekateri verjamejo, da bo več denarja prineslo tudi večjo tekmovalnost in s tem doping, korupcijo in podobne težave, kot jih imajo veliki športi. Drugi menijo, da bo večja prepoznavnost spodbudila rast plezanja in k temu športu pritegnila še več mladih. Vsi pa se nedvomno strinjajo, da imajo slovenski plezalci na olimpijskih igrah v Tokiu odlične možnosti za lepe uspehe. V zadnjih letih so slovenski plezalci v samem svetovnem vrhu: Domen Škofič in Janja Garnbret sta bila leta 2016 skupna zmagovalca v težavnostnem plezanju. Janja je istega leta postala tudi svetovna prvakinja, lani pa ji je uspelo ponoviti zmago v svetovnem pokalu. Odlične uspehe dosegata tudi Mina Markovič, ki je že trikrat osvojila svetovni pokal, in Jernej Kruder, ki je najboljši Slovenec v balvanskem plezanju. Poleg njih pa ima slovensko plezanje še mnogo mladih nadarjenih plezalcev, ki bodo v prihodnosti krojili svetovni vrh.
Plezalni šport je danes nedvomno precej drugačen kot pred leti. Spreminjajo se plezalna tehnika, oprema, tekmovalna pravila ... Užitek, ki ga plezalec občuti med gibanjem po steni, pa je nedvomno ostal enak.
Balvanija na Vojkovi ulici je največja in najnovejša balvanska plezalna stena v Ljubljani. Zgrajena je bila leta 2015. Q Plezalna stena Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu je ena najstarejših v prestolnici, leta 2014 pa je bila temeljito prenovljena in posodobljena. £| Plezalni center Ljubljana v Štepanjskem naselju je največji športnoplezalni objekt v Sloveniji. Nastal je leta 2013 ter ponuja balvansko steno in dve visoki plezalni steni. □ Plezalni klub Stena na Parmovi ulici deluje od leta 2008. Ponuja eno najboljših balvanskih sten v Sloveniji.
Konec maja je plezalski spektakel Triglav Rock na Kongresnem trgu navdušil s predstavami najboljših plezalcev na svetu: med njimi sta blestela neprekosljiva najstnica in svetovna prvakinja Janja Garnbret in vsestranski plezalec Jernej Kruder. &