UIAA: ... za okužbe s hepatitisom in virusom HIV
Krvne okužbe z virusi hepatitisov B in C ter HIV so eden glavnih svetovnih zdravstvenih problemov. Na žalost je tveganje za okužbe prisotno na mnogih športnih področjih, tudi pri plezanju: zaradi tega se je Zdravniška komisija UIAA (Mednarodna zveza planinskih organizacij) nedavno odločila, da objavi razpravo na to temo s poudarkom na nevarnih situacijah ter nasveti za preprečitev okužb.
Leta 2008 je bilo po svetu 33,4 milijona ljudi okuženih z virusom HIV, 2 milijona pa sta umrla zaradi AIDS-a. Več kot 500 milijonov ljudi bo do konca življenja trpelo za kroničnimi boleznimi, ki jih povzročata hepatitis B in C. Proti hepatitisu tipa B obstaja cepivo, ne pa tudi proti tipu C, s katerim je okuženega 2,2 % svetovnega prebivalstva. Glede na to, da je kar 10-krat bolj nalezljiv od virusa HIV, predstavlja vsesplošen problem. Toda kako se z njim spopasti v športu?
Tveganje prenosa hepatitisa B je zelo veliko med športniki, ki se ukvarjajo s kontaktnimi športi, v športih, kjer športniki intravenozno uživajo poživila in pridejo v stik z ljudmi z endemičnih področij, pa tudi med tistimi, ki nudijo prvo pomoč brez ustrezne zaščite. Tveganje za prenos bolezni je pri plezanju sicer manjše kot pri kontaktnih športih, a kljub temu ni zanemarljivo.
V teoriji se tveganje za prenos okužbe med plezalci pojavi takrat, ko plezalec na oprimkih pusti kapljice krvi zaradi poškodb ali majhnih ran na prstih, kar je dokaj pogosto. Poleg tega plezalci velikokrat potujejo v eksotične in odročne kraje, kjer so te bolezni morda endemične.
Zaradi tega je potrebno hitro in ustrezno zdravljenje krvavečih ran tako, da se jih povije in tako omogoči koži lažje celjenje. Med športnimi dogodki bi moralo vodstvo, športniki in zdravniki preverjati nenadzorovane krvavitve.
Po mnenju zdravnikov UIAA bi morali biti udeleženci športnih dogodkov, pri katerih se pojavi krvavitev, nemudoma izključeni iz dogodka. Vsako krvavitev bi bilo potrebno nadzorovati, rano pa očistiti z milom in vodo ali primernim dezinfekcijskim sredstvom. Oprimke, umazane od krvi, je potrebno očistiti. V primeru uporabe antiseptičnih ali dezinfekcijskih sredstev se morajo oprimki pred ponovno uporabo najprej posušiti.
Naj bo testiranje za HIV, hepatitis B in C torej obvezno za vse športnike? UIAA tega ne priporoča, svetuje pa prostovoljno testiranje za športnike kot tudi nešportnike, ki bi lahko bili v nevarnosti, čeprav bi šlo v tem primeru za omejen obseg testiranj.
Prenos virusa HIV ni prav verjeten, saj virus v stiku s svežim zrakom hitro umre, kar otežuje njegovo širitev pri vzponu. Hepatitis B pa je na čistilna sredstva in alkohol bolj odporen: v okolju lahko na različnih površinah ostane stabilen najmanj sedem dni.
Potrebno je opozoriti, da razprava ne omenja izključitve športnikov, ki imajo hepatitis ali HIV, saj jim zmerna telesna aktivnost koristi. Dobro pa bi bilo promovirati dejavnosti preventivnih in izobraževalnih praks v celotnem času plezanja.
Še nekaj besed o tekmovanjih. Mednarodno združenje za športno medicino (International Federation of Sports Medicine) in Svetovna zdravstvena organizacija športnikom ne priporočata imunizacije proti hepatitisu B, upoštevati pa jo je potrebno v potovalni medicini. To zlasti velja za plezalce, ki sodelujejo na organiziranih tekmovanjih po vsem svetu.
Vendar pa so razlogi za krvne okužbe pri športnikih v veliki meri še vedno enaki kot pri nešportnikih. Za oboje največje tveganje predstavljajo spolni odnosi in igle, ne pa sama tekmovanja.
Za spletne strani Gore-ljudje in GRZS, prevedla in pripravila Lara Vidmar
Vir: Official Standards of the UIAA Medical Commission vol. 18, Med Com UIAA V. Schoff, A. Morrison, Kupper T, 2010 Trad. GC Agazzi