Rok Zalokar: ... v zadnjih letih, nam je tokrat uspelo - preplezali smo Sanjski ozebnik v Steni
Po dveh neuspelih poizkusih v zadnjih letih, nam je tokrat uspelo. Ime v danih razmerah res ustreza smeri, saj je plezanje sanjsko. Kljub temu, da so razmere res odlične, je smer še vedno zelo zahtevna, celotna tura pa primerljiva z marsikaterim vzponom v Zahodnih Alpah.
Sprva smo imeli namen prespati v zimski sobi v Vratih. Na srečo sta kompanjona iz Idrije na Bled prišla pozno proti večeru, vmes pa me je klical Šorn : “Halo Rok, sam tolk, da ne boste pršli v Vrata, ker je tlele že 11 ljudi v zimski sobi. ” Tako smo od doma štartali okrog četrte ure. Že na dostopu proti vratom smo v Stenarju opazili dve lučki. Bila sta Rok in Aleš, ki sta ta dan splezala kar dve smeri. Carja!
Celotna objava na Vertical adventures >>>
Verjetno je bila nečloveško zgodnja ura kriva, da sploh nisem opazil, kdaj smo prišli v Vrata. Kmalu na dostopu pod steno smo zagledali tri lučke, pred nami so bili Jure, Šorn in Zorman. Pogled na prebujajočo steno name vedno deluje kot močna kava in tudi tokrat je Sanjski ozebnik v nas prebudil tisto pravo vznemirjenje.
Plezalca pred nami sta celoten del do Črnega grabna preplezala nenavezana, kar je neglede na razmere … Samo za tiste z “jeklenimi oreščki”. V prvem delu je plezanje psihično zahtevno, predvsem v enem raztežaju, saj ni veliko možnosti za urejanje varovanja. Sneg pa je bil tokrat odlično predelan za razliko od prejšnjih dveh poizkusov, ko sem v tem delu v navpičnem gnilcu kopal do skale in z eno jebico in vijakom preplezal cel raztežaj. Za zabavo pa so tokrat poskrbeli pršni plazovi, ki so z jutranjim vetrom brzeli čez steno v ozebnik in nas v dveh raztežajih neprestano bombardirali s svežim snegom. Brez dvoma je bil s svojo ledeno oblogo na bujni bradi najlepši Šorn. V treh dolgih raztežajih smo dosegli dno Črnega grabna, potem pa odsolirali do naslednjega težjega dela. Vmes je ledeni projektil velikosti “gajbe pira” za kak meter zgrešil Nejca in Aljaža. Ena od radosti dvojne naveze, ki popestrijo dan. Naslednji dve težji mesti je mojstrko odplezal Aljaž, potem pa smo do vrha smeri splezali nenavezani.
Aljaž je hotel na vsak način na turo vzeti kuhalniček. Brezvetrje, sončni zahod, pogled na Sfingo, dobrote iz nahrbtnika in kuhalnik. Razen tega da nas je čakal še dolg sestop, je bila formula za piknik odlična. Kombinacija toplega čaja, halve in kranjske klobase je pripomogla k ponovnemu zagonu strojev in tako smo po krajšem tavanju pod vrhom Triglava preko Planike sestopili v Krmo, kjer nas je z novo dozo toplega čaja čakala Petra.
Plezali: Aljaž Tratnik, Nejc Lužnik in Rok Zalokar
Zapisal Rok Zalokar
