Slovenske novice - Dejan Ogrinec: Aktualnega dr. Juliusa Kugyja so se spomnili tudi italijanski alpinisti
Ob 150. obletnici rojstva velikega pisatelja, poeta, gornika, botanika in pohodnika Julijskih Alp dr. Juliusa Kugyja je mesto Trbiž ob pomoči najboljših italijanskih alpinistov pripravilo obsežen gorniški program, ki bo potekal do nedelje. O dr. Kugyju ve veliko že skoraj vsak malce bolj ozaveščen planinec, da pa bo znanje o tem gorniku in njegovih plezalnih smereh še bolj poglobljeno, so se v Trbižu zadeve lotili malce drugače.
Njihova želja je bila, da življenje dr. Kugyja pokažejo čim bolj neposredno. Zamislili so si tak program, da bo vsem, ki jih ta osebnost resnično zanima, najbližji. Torej da gre vsak kar po njegovih stopinjah v gorah in zraven še posluša vse iz njegovega življenja. Tako je dana priložnost širši planinski množici, da skupaj z najboljšimi italijanskimi alpinisti, kot so Simone Moro, Bubu Bole, Luca Vuerich, Mauro Corona, in Tirolcem Reinholdom Messnerjem po gornikovih sledeh odkrivajo, osvajajo in se potijo po Kugyju ljubih zahodnih Julijcih. Zato, da se planinci ne bodo tako tresli za svoje življenje, kot so se 24. avgusta 1902, v legendarni smeri prek severne stene na Montaž člani ekipe, sestavljene iz vodnikov Jožeta Komaca, Oitzingerja, Kugyja ter Bolafia, ko sta jih iz resnih škripcev rešila samo Komačeva prisebnost, je poskrbel na zadnjo junijsko nedeljo kar sam Simone Moro – osvajalec veliko osemtisočakov brez kisika in veliko težjih nižjih sten. Pa ne samo Simone, za varnost je poskrbela tudi nadelana ferata; postavili so jo beljaški alpinisti nekaj let po prvem vzponu. Ni pa ravno fer, da se težak prehod prek stene imenuje Passo Oitzinger, če pa ga je v resnici odkril in razrešil Jože Komac – Pavr.
Prav Montaž je bil gornikova največja ljubezen, zato mu pravijo Kugyjeva gora. Tudi sicer je bil Jof di Montasio, kot se v furlanščini imenuje nekakšen kralj med gorami Zahodnih Julijcev, saj je še vedno težko osvojljiv, vedno nekakšen kamen spotike, saj niso vedeli, komu sploh pripada. Dr. Kugy je bil po rodu Slovenec, imel se je za Avstrijca (Nemca), rodil se je v Trstu in tam tudi živel, torej je bil Italijan. Podobno je s temi gorami. Nekako si jih lastijo vsi trije narodi. Mi sicer še najmanj, čeprav geografsko pripadajo Julijskim Alpam.
Tako so se v programu spoznavanja dela in življenja dr. Kugyja zvrstila različna predavanja: denimo na temo plezanje nekoč prek starih posnetkov Napoleona Cozzija, 10 let mlajšega sodobnika Kugyja, film o ženski, ki bi lahko prva osvojila vse osemtisočake – Nives Meroi na najbolj znani polici – Polici bogov, vikend in delavnica sta bila posvečena gorski fotografiji – fotograf Mario Verin, več vzponov po feratah na vrhove in hoja do koče Grego z legendo alpinizma in himalajizma Reinholdom Messnerjem, ki je imel na osrednjem trbiškem trgu zvečer še predavanje.
Dejan Ogrinec