Dnevnik - Jani Alič: V steni Mangarta bodo letos obnovili poškodovani del poti (slovenska smer), ki vodi na vrh med planinci izjemno priljubljene gore
| |
 |
|
| |
V steni Mangarta bodo letos obnovili lani porušeni del poti v slovenski smeri. (Foto: Jani Alič) |
|
V zgornjem Posočju je te dni med najbolj obiskanimi točkami poleg reke Soče in z njo povezanih aktivnosti tudi Mangartsko sedlo. Na leto se na njem, 2072 metrov visoko, zvrsti od 7000 do 8000 obiskovalcev.
"Turistov je letos nekoliko manj kot lani. Kočo smo zaradi velikih količin snega odprli šele v začetku julija. Bila so tudi leta, ko smo bili v koči že maja," je pripovedoval Erik Cuder, ki poletja pod tretjim najvišjim slovenskim vrhom, 2679 metrov visokim Mangartom, preživlja že 27. leto. Seveda ob pomoči žene Vande, ki je tudi dobra kuharica. "Med gosti je največ Italijanov, Slovencev in Avstrijcev. V kočo najraje zahajajo Slovenci in Italijani, nekateri Avstrijci pa imajo še vedno politične predsodke. Pri nas se ustavi veliko kolesarjev, planincev pa je bilo v preteklosti še več, vendar je od lani zaradi podorov zaprta slovenska smer na vrh Mangarta. Vse to pa se pozna tudi pri obisku," je razlagal Cuder.
Največ obiskovalcev se po mangartski cesti pripelje z osebnimi avtomobili. Vsak mora za parkiranje odšteti pet evrov, motoristi pa dva evra manj. Denar pobira razvojna zadruga Mangart iz Loga pod Mangartom. Igor Černuta, ki je delal družbo ženi Vandi, ki je pobirala vstopnino, nam je povedal: "Nekateri se razburjajo, drugi pa mirno plačajo. Za ta denar imajo urejena parkirišča med potjo in na sedlu. Nekateri se tudi obrnejo, med temi je največ Italijanov, drugi poskušajo zapeljati proti ovčarski planini, misleč, da se bodo izognili plačilu. Ko vidijo, da ni druge poti, plačajo. Za kolesarje je vstop v osrčje gora brezplačen. Vsak, ki doseže sedlo s kolesom, je zame pravi junak."
Na Mangart vodita dve poti. Zahtevnejša slovenska, ki pa je od lanske jeseni zaradi krušenja kamenja in podorov zaprta, in lažja italijanska. Obnovo slovenske poti so pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) načrtovali že pred začetkom letošnje planinske sezone. Sneg pa jim je to preprečil, in kot vse kaže, bo urejanje prišlo na vrsto v tem mesecu. Po besedah Igorja Mlakarja, vodje tolminski markacistov in člana tehnične skupine komisije za planinske poti pri PZS, jih čaka zahtevno delo, saj bo treba del poti prestaviti. Najtežji bo prenos jeklenih vrvi, ki jih bo treba prestaviti na novo lokacijo, v steno prinesti agregat in vrsto drugega materiala, ki bo potreben pri delih.
Najvišje ležeča slovenska cesta
Na Mangartsko sedlo se lahko pripeljete po serpentinasti cesti s predori, ki so jo leta 1932 zgradili vojaki. Dolga je 12 kilometrov, od ceste Log pod Mangartom-Predel pa se odcepi 1090 metrov visoko pri novem mostu, ki so ga zgradili lani v okviru obnove po katastrofalnem plazu leta 2000. Po cesti se je mogoče pripeljati na višino 2072 metrov, od koder je lep razgled proti Belopeškim jezerom, na Mangart in na druge alpske očake. Od sedla dobro pripravljeni planinci dosežejo vrh Mangarta v poltretji uri. Na sedlu in med potjo lahko opazujemo tudi svizce in kavke ter uživamo ob pogledu na planinsko cvetje. Stalne obiskovalke so tudi ovce, bolj redko pa je poleti mogoče v steni opaziti gamsa ali kozoroga.
Jani Alič