Gorenjski Glas - Jasna Paladin: Cene Griljc, dolgoletni kamniški alpinist in reševalec ter ljubiteljski slikar, na osemtisočaku sicer ni stal, je pa vseh štirinajst najvišjih vrhov sveta upodobil s slikarskimi barvami.
Izjemno zbirko je te dni poklonil Slovenskemu planinskemu muzeju.
Cene Griljc kljub častitljivi starosti prav vsak dan začne z intenzivno telovadbo in s tibetanskimi vajami ter nadaljuje z vzponom vsaj na bližnji hrib, aktivnemu življenju primerno pa je letos praznoval tudi svojo osemdesetletnico. S prijatelji iz Alpinističnega odseka PD Kamnik je spomladi turno smučal na Visokem Atlasu, poleg ljubezni do gora pa že od otroštva goji tudi ljubezen do slikarstva in umetnosti.
V Godiču pri Kamniku rojeni himalajec je bil v mladosti celo sprejet na slikarski oddelek Šole za oblikovanje, a je zaradi pomanjkanja kljub uspehu šolanje moral opustiti. Poklicno pot je prehodil kot komercialist v kamniški smodnišnici, pri petindvajsetih pa se je zapisal alpinizmu. Plezal je v Andih in na Aljaski, bil pa je tudi na štirih odpravah v Himalaji, kjer je v živo občudoval najvišje gore sveta. Na osemtisočaku sicer ni stal, je pa lepoto gora rad prenašal z oljem na platno. Te dni se v Slovenskem planinskem muzeju izteka njegova razstava, na kateri je na ogled 43 likovnih upodobitev gora, med njimi tudi štirinajst najvišjih vrhov – od Everesta in K2 do Gašebruma in Šiša Pangme, in slika prve slovenske odprave v Himalajo na Trisul leta 1960. »Himalajske slike so začele nastajati ob koncu devetdesetih let, slikati pa sem jih začel povsem spontano. Kot prvo sem upodobil Daulagiri in jo nato poklonil prijatelju Tomažu Humarju kot priznanje za njegov izjemen vzpon. Ko je bila ta prva slika končana, se mi je po glavi začela plesti misel, da bi upodobil vse osemtisočake. Naslednji je bil Everest, a tudi tega sem poklonil, in sicer Davu Karničarju ob njegovem uspelem smučarskem podvigu z najvišje gore sveta. Nato je sledil Makalu, pa Anapurna … Slednjo sem poklonil, saj je bil prav na Anapurni s smučmi skupaj s svojim bratom Davom uspešen Drejc Karničar. Makalu pa sem poklonil Vikiju Grošlju, saj je bil to njegov prvi osemtisočak sploh in prva odprava v Himalaji. Tudi Kangčendzengh ni ostal doma, saj ga je za darilo ob 70. rojstnem dnevu dobil Tone Škarja. Nato pa sem se zavedel, da slik ne morem razdajati naokoli in da bi bilo dobro, če ustvarim celovito zbirko vseh 14 osemtisočakov, ki bi lahko ostala v nekem arhivu. Dobra tri leta je trajalo, da sem naslikal vse,« nam je zgodbo nastajanja te umetniške zbirke predstavil Cene Griljc in razkril, da gore slika s pomočjo fotografij, knjig, diapozitivov, vedno v povezavi s kakšno alpinistično zgodbo, saj se tako v ustvarjanje lahko še bolj vživi. Njegove upodobitve, iz katerih kar veje veter in mraz in ki razkrivajo vsako grapo in previs, pa so tako realistične, da so mu številni alpinisti že priznali, da bi se po njegovih slikah dalo plezati, kar pomeni, da so natančne kot fotografije. Everest je naslikal štirikrat, še posebej blizu mu je Lotse, pa K2 … Ker pri vsakem platnu presedi veliko ur (skupno vsaj po dva tedna), oblike vrhov pozna do potankosti.
Slovenski planinski muzej v recepciji že hrani njegovo upodobitev Triglava s Tošca, odslej pa bo planinska zbirka bogatejša še za petnajst novih slik. »Zelo sem počaščen, da bodo slike svoje mesto našle v tem muzeju. S tem sem v resnici sam sebe nagradil ob 80. rojstnem dnevu,« pravi in ob koncu poudari, da mu slikarskih načrtov s tem še ni zmanjkalo. Čeprav je s čopičem doslej največkrat upodobil prav domače kamniške hribe, si želi nekaj svojih umetnin podariti tudi domačemu mestu. Nekaj slik s kamniškimi vrhovi, upodobljenih z drugih zornih kotov, namerava v prihodnje pokloniti Galeriji Miha Maleš v Kamniku.
Jasna Paladin