Franci Savenc 29.12.2008 06:28 1876 0

Po osemdesetih letih

Vojko Čeligoj: ... zamenjali spominske plošče - Na njih tudi ime zaslužnega Bogumila Brinška

Ilirsko-bistriška občina se je tokrat izkazala. Že štirideset let sta spominski plošči na Hribu svobode sredi mesta skoraj stotim padlim v prvi vojni, kazale kaj klavrno podobo; vklesane črke so bile sprane in komaj čitljive, marmorni plošči pa sta zaradi zmrzali že močno razpokali in kar nakajkrat padli z nosilnega zidu.

Med 98 vpisanimi padlimi iz ilirsko-bistriške župnije je bilo vklesano tudi ime alpinista, jamarja in vrhunskega fotografskega amaterja Bogumila Brinška, duše znane planinske druščine Drenovcev, ki je padel 13. septembra 1914 »na južnem bojišču« že kmalu po začetku svetovne vojne. Njegov grob na frontni liniji v bližini Sokolovgrada pri Rožaju ni bil obeležen in je neznan, kakor potrjujejo dokumenti iz arhiva Avstrijskega črnega križa na Dunaju.
Spominski plošči padlim so leta 1928 postavili sorodniki padlih ob 10. obletnici konca prve svetovne vojne. Zbiranje podatkov, prispevkov za plošči so gotovo opravili v tajnosti, na skrivaj pred sovražnimi italijanskimi oblastmi. Obe plošči so tudi skrivaj postavili v notranjosti trnovske župnijske cerkve sv. Petra. Ob obnovitvi cerkve leta 1961 so plošči kdo ve zakaj, odstranili. Po petih letih jih je Viljem Kindler oblikovalec mnogih zelenih površin v mestu in parkovne površine na Hribu svobode, postavil na dostojno mesto ob dostopno stopnišče k osrednjemu spomeniku padlih v 2. svetovni vojni na tem hribu. Žal pa sta plošči zaradi atmosferskih prilik vidno propadali.

Tokrat je delo solidno opravljeno, novi plošči sta iz tršega kraškega marmorja. Klesanje in oblikovanje plošč je odlično opravilo Kamnoseštvo Velenik iz Ilirske Bistrice in novi plošči postavilo na mesto starih.

Ob 65-letnici domačega planinskega društva, je 20. decembra 1972 društvo postavilo Bogumilu Brinšku na njegovi rojstni hiši pri Brinškovih (danes Gregorčičeva 19) v Trnovem zahodni del Ilirske Bistrice, spominsko ploščo, ki jo je odkril Brinškov osebni prijatelj in drenovec prof. Pavel Kunaver. Po Brinšku se imenuje tudi društvena planinska knjižnica in na društveni predlog tudi Brinškova ulica v novem delu mesta. Tradicijo pa ima tudi fotografska razstava Po Brinškovih poteh na katero povabijo bistriški planinci slovenske planince, smučarje in jamarje, da predstavijo svoje fotografije s področij, ki jih je Brinšek tudi sam ohranjal v svojem fotografskem opusu.

Vojko Čeligoj