Nedelo - Mateja Kotnik: Lovrenška jezera na Pohorju
Posejana so v nizkem ruševju, ki ga ločuje pas smrečja. Pot po stezi iz brun vodi le do petih, druga so skrita očem obiskovalcem, četudi se ti povzpnejo na visok razgledni stolp ob vstopu na največje visoko barje v Sloveniji in najjužnejše v Evropi na silikatni podlagi, da bi jih morda le ugledali kje v daljavi … »Ja, kje pa sploh so?« sprašujejo neučakano med meter visokim plazečim se borovjem, ki daje varno zavetje vsem dvajsetim. Nekatera so zelo majhna in spominjajo na malo večjo lužo, druga so sicer večja, a jih zaradi nepravilne oblike ne moreš objeti z očmi, tretja, najbolj privlačna, pa so tista, v katerih raste beli lokvanj. Pravzaprav ne moreš nikoli natančno vedeti, koliko jih je. Njihovo število je odvisno od padavin.
Jezerca so v šotni podlagi barja na nanosih glinastih peskov nastala sekundarno pred približno osem tisoč leti – najprej kot mineralno močvirje, ki se je pozneje spremenilo v visoko barje. Plast šote sega ponekod do tri metre globoko,« ugotavljajo strokovnjaki mariborske območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Od tam, kjer so postavili tablo, na kateri med drugim piše, da so Lovrenška jezera slovenski naravni spomenik, je do njih le še deset minut hoje navkreber. A do tja vodi več poti.
PP 3 in PP 4
Rogla je prepredena s pohodnimi potmi, a le dve vas bosta pripeljali do Lovrenških jezer. Če izberete pot 3, boste morali prehoditi 18 kilometrov, za kar boste potrebovali štiri ure in pol ali več, odvisno, koliko boste vmes počivali in uživali v neokrnjeni naravi. Začne se pri hotelu Planja na Rogli (1474 metrov) in najprej vodi proti severu čez travnate pohorske planje, na katerih so že pred več stoletji posekali gozdove in jih spremenili v pašnike, do Ostruščice (1498 metrov). Čez sedlo z imenom Komisija se vije do Mulejevega vrha, kjer se začne gozdni rezervat. Do Lovrenških jezer je treba prečkati še nekaj travnikov in kakšen gozd. Pot ni naporna. Vije se malo navzgor, malo navzdol. Od Lovrenških jezer se lahko vrnete na Roglo ali pa nadaljujete krožno pot proti severu v smeri Lovrenca. S poti pri oznaki zavijte desno in se spustite do Jezerca, naslednje naravne znamenitosti na poti. Gozdna pot vas bo po kilometru in pol hoje pripeljala do križišča z glavno cesto, kjer zavijete desno proti koči na Pesku (1386 metrov), od tam pa vas čaka le še vzpon do hotela Planja.
Če pri Lovrenških jezerih zavijete levo proti zahodu (pohodniška pot 4), vas čaka daljša pot (20 kilometrov, sedem ur hoje). Čez travnate planje vas bo peljala najprej mimo Črnih mlak do sedla Šiklarica (1298 metrov), od tam pa na Jezerski vrh (1537 metrov). Tik pred vrhom, od koder je lep razgled, je odcep desno, ki vodi do Ribniškega jezera. V bližini je Ribniška koča, kjer se lahko najprej okrepčate ter morda potem hojo podaljšate še za pol ure oziroma dobra dva kilometra do Črnega vrha (1543 metrov), najvišjega vrha Pohorja. Do hotela Planja na Rogli, se vrnete po isti poti.
Škratova pot
Za najmlajše ponuja Rogla petkilometrsko krožno pot, ki jo bodo družine z otroki zmogle v manj kot uri. Od hotela Planja se spustite do športne dvorane. Tam zavijete v gozd in po gozdni poti nadaljujete do lesenega stolpa, kjer se začne rahlo vzpenjati. Vodil vas bo Pohorski škrat, ki je tu in tam postavil poučne table. Ko pridete do jase, zavijte desno proti koči na Jurgovem. Do hotela se lahko vrnete po makadamski cesti ali po smučišču navzgor. Na vrhu povezovalne vlečnice zavijte desno v gozd, kjer boste zagledali razgledni stolp.
Pragozd Šumik
Najdaljša pohodniška pot, ki so ji na Rogli nadeli številko pet, je 32-kilometrska krožna pot, za katero boste potrebovali kar osem ur hoje. Od hotela Planja do Peska hodite bo pohodni poti 2, tam pa zavijte desno na cesto do Zgornje brvi, kjer zavijte levo proti Klopnemu vrhu (1340 metrov) in pohorskemu pragozdu Šumik. Gozdna pot je markirana. Pragozd v soteski Lobnice na severni strani Pohorja je območje približno dvajset hektarov mešanega gozda, v katerem rastejo bukve, javorji, pa tudi bresti, smreke in jelke. V soteski sta dva slapova; Veliki (36 metrov) in Mali Šumik (9 metrov). Pot med njima je zelo zahtevna. Iz pragozda se vrnete do izhodišča, nato pa naprej po označeni poti do Črnega jezera in Osankarice. Gozdna pot vas bo peljala do Treh žebljev, Zgornje brvi, od tam pa po že znani poti prek Peska nazaj do Rogle.
Ob vikendih so pohodne poti na Rogli precej obljudene. Med tednom pa … Pri Lovrenških jezerih sta ondan sedela le dva starejša para. Prišli so iz smeri Ribniške koče in se odpravljali proti koči na Pesku. »Zjutraj smo mislili, da ne bo s pohodom nič, a se je hitro razjasnilo,« so pripovedovali Primorci, ki jih je najbolj navdušila čudovita narava. »Pa mir! Tega res manjka!« so rekli, preden so se odpravili naprej.
Lovrenško barje je dom ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Tako so jezera najpomembnejše okolje in paritveni prostor ogroženega ruševca na Pohorju, v vodi, ki ni globoka več kot meter ali dva, pa je opaziti alpskega pupka, nad katerim letata ogroženi vrsti kačjih pastirjev; barjanska deva in barjanski spreletavec. »Večji del barja poraščajo ruševje in značilne ombrotrofne vrste visokega barja: rožmarinka, kalužni in malocvetni šaš, nožničavi munec, okroglolistna rosika, dlakava in gola mahovnica, močvirska grezulja, rušnati mavček, barjanska kopinščica, dvospolna mahunica, rjasti sleč, enolistna plevka in razne vrste šotnih mahov. V nekaterih jezercih cveti tudi beli lokvanj,« so pojasnili na območni enoti zavoda za varstvo narave v Mariboru, kjer so že pred leti poskrbeli, da spodnji del razglednega stolpa ob vstopu na območje Lovrenških jezer deluje kot nekakšna učilnica v naravi. Svoja vrata ima na stežaj odprta vse dni v letu …