Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Dušan Škodič 1431 0

Počasni posnetek?

Urban Golob: Pred nekaj časa je bralec mojega bloga namignil, da bi napisal kaj o plezanju na velikih višinah. Premišljeval o tem, pa nisem dobil nobene res dobre ideje, kako to storiti, da bi bilo razumljivo.

Pravzaprav niti ne vem, če sem pravi naslov za to, saj še nisem pomolil svojega nosu čez magično mejo 8000 metrov. Čeprav sem že nekaj tacal na sedmih »jurjih in pol«, poznavalci vedo, da to niti približno ni isto kot hoja kakšnih še 1000 metrov višje.
K sreči sem prav danes opazil kratek video o pristopu na vrh Kančendzenge, ki je bil posnet 18. maja letos. Prikazuje baskovsko alpinistko Edurne Pasaban, ki se brez dodatnega kisika v idealnih razmerah vzpenja zadnje metre proti 8586 metrov visokemu vrhu, svojemu 12. osemtisočaku.

Napisal bom samo nekaj stvari, ki so povezane z veliko nadmosrsko višino. Za poznavalce bo to seveda preozek izbor, za druge pa morda dovolj, da si skušajo vsaj približno predstavljati, za kaj tam gori gre.
Najprej naj omenim to, da se zares visoko ne diha težko. Diha se pravzaprav še veliko lažje kot v dolini, saj je zraka na višini manj. Ob večjih naporih gre večkrat kar za hlastanje, ker v pljučih ostane precej manj zraka kot sicer.
Ker je visoko zrak redkejši (samega kisika je še vedno enak delež v zraku, torej približno ena petina) je tudi hitrost vzpenjanja - oziroma vsakršnega gibanja – precej manjša kot na »normalnih« višinah. In ne samo to:

 Nadaljevanje/celotna objava na Fotografski in plezalni grifi >>>

25.05.2009
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
FotografskiInplezalniGrifi novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Čmaževski in Kalški turn
Naslednja objava Tečaj za vodnike B-kategorije
  • Število objav: 46083

Novosti