Dnevnik - Zlatka Strgar: Franc Oderlap svari: V zimskih razmerah v gore nikoli sam in brez lavinske žolne
Grohat - Na spletni strani Agencije republike Slovenije za okolje (ARSO) je trenutno z rumenim znakom označena druga stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov. Če je znak črno-rumena šahovnica, pomeni, da je nevarnost znatna do zelo velika. Načelnik gorske reševalne službe postaje Prevalje Franc Oderlap zato vsem. ki se namenjajo v gore v zimskem času, priporoča, da si vselej ogledajo podatke ARSO, pregledajo spletno stran Gore in ljudje in se predvsem natančno pozanimajo o razmerah na območju, kamor se odpravljajo.
Gore pozimi niso več tako neobljudene kot pred leti. Čedalje več ljudi opažamo v gorah tudi pozimi, bodisi pohodnike bodisi kot turne smučarje, zalo je prvi napotek vsem, naj se pozanimajo o razmerah in pred odhodom nekomu sporočijo, kam se odpravljajo. Če že ne drugega, naj pustijo vsaj listek za steklom v avtu. Naslednji korak je ustrezna oprema. Pohodnik naj investira v lastno varnost in pri tem so primerna oblačila in obutev premalo. Vsakdo, ki ima rad svoje življenje, mora imeti s seboj lavinsko žolno, lopato in sondo. Morda jo bo potreboval le enkrat in že samo zato je vredno biti malo bolj natovorjen,« je povedal Oderlap.
Odločno je odsvetoval pot v hribe prve dni po sneženju, ker je v tem času nevarnost proženja plazov največja, in izrecno opozoril: »Ve se, da gre marsikdo rad sam v hribe, vendar je pozimi to lahko usodna napaka. Nikoli sam in nikoli brez opreme, je nepisano pravilo, ki se ga je pametno držati.«
Kot izkušen himalajec in gorski reševalec je Oderlap pojasnil, da je preživetje pod snežnim plazom močno odvisno od okoliščin. Če je bil zasuti na poti brez tovarišev in brez opreme, bo njegovo življenje v najslabšem primeru ugasnilo v petnajstih minutah. Redka so preživetja več ur zasutih, so pa možna, če so pod plazom zračni žepi z dovolj zrakaza dihanje.
»Izjemno pomembno je, da nihče v gorah ni sam. Tovariši, ki imajo sondo in lopato, so prvi, ki bodo lahko pomagali zasutemu. Samo z rokami ne bodo mogli opravili veliko, saj je večinoma treba odkopali več kubičnih metrov snega, « je razložil Oderlap.
Zapleteno je tudi reševanje, Vzdržljivost in kondicija sta le dva od dejavnikov, ki pridejo prav. Nujno je znanje o postopku reševanja, ki ga gorski reševalci imajo, še zdaleč pa ne vsi pohodniki. Prav zaradi tega so koroški gorski reševalci že pred leti kot prvi v Sloveniji začeli organizirati lavinske dneve, ki se jih lahko udeleži vsakdo ter se pouči o zimskih nevarnostih in reševanju v gorah.
Na Grohatu se je včeraj končalo dvodnevno usposabljanje za nekaj deset udeležencev, ki bo tudi na terenu preizkusili, kako se lotiti iskanja in reševanja ponesrečenih pod plazom. Strokovnjak z Geografskega inštituta Miha Pavšek in avtor knjige Snežni plazovi v Sloveniji je udeležencem predstavil značilnosti snežnih plazov in plazovno ogrožena območja, Janko Merše iz ARSO vrsto vremenskih podatkov, Jurij Gorjanc, dr. med., postopke nujne medicinske pomoči zasutim v plazu in Klemen Volontar iz GRS organizirano reševanje in tovariško pomoč. Operativno delo na terenu so vodili Oderlap, Pavšek in Enci Hubert. Oderlap je še poudaril, da naj vsak. ki poskuša rešiti zasutega, z njim govori, saj ga bo zasuti slišal, zasutega pa reševalec ne sliši. Takoj je treba poklicati tudi na 112 in povedali čim več natančnih podatkov.
Zlatka Strgar
Na Koroškem dva resna plazova
Po raziskavah, ki jih je objavil Pavšek, sodi v stopnjo zmerne do velike ogroženosti več kol 60 odstotkov slovenskih Alp. Na Koroškem je bil »beli zmaj« najsilovitejši leta 1986, ko je povsem razdrl planinski dom, novi je postavljen niže na varnejšem območju. Decembra 2007 je plaz na Uršlji gori odnesel 13 ljudi nekaj sto metrov v globino, šest jih je bilo hudo ranjenih. Reševalo jih je 22 gorskih reševalcev in helikopter Slovenske vojake.