Polet/Dvoranski športi: Prihajata jesen in zima, z njima pa tudi bolj klavrno vreme ter nižje temperature. ... Plezanje v vsako vas
A to še ne pomeni, da naj pozabimo na rekreacijo, šport in gibanje nasploh, saj je pri nas ponudba dvoranskih športov in dejavnosti zelo bogata in primerna za vsakogar.
Zato smo v uredništvu Poleta pripravili nekoliko bolj razširjen in informativno poglobljen pregled najpogostejših oblik rekreacije, ki se lahko izvajajo tudi v zaprtih in ogrevanih prostorih, zato so kot nalašč za hladnejše mesece.
Celoten članek je na Delo.si >>>
V precep smo po presoji uredništva vzeli predvsem bolj množične in aktualnejše dejavnosti, športe in njihove izvajalce, kot so igre z žogo, igre z loparjem, plezanje in ples.
/.../ Plezanje v vsako vas
Dvoransko plezanje ima pred naravnim številne prednosti. Ima vse prednosti plezanja v krajših in kratkih skalnih smereh, na početje ne vplivata vreme in čas. Varnost je praviloma večja od tiste na zunanjih stenah, poskrbljeno je tudi za različne težavnostne in starostne stopnje. Sezona je vse leto, razširjenost sten pa pomeni, da so za večino praviloma bliže kakor naravna plezališča.
Umetne stene so na začetku posnemale naravne, bile so tudi precej visoke, zato je bilo potrebno zahtevno varovanje. Prav tako so bile drage, težava je bil tudi prostor. Danes so precej bolj priljubljene balvanske stene. So nižje, prav tako imajo oprimke iz umetne mase, ki se lahko poljubno prestavljajo. Varovanje z vrvjo praviloma ni potrebno, dovolj so že blazine, ki zavarujejo padec.
Plezanje je zelo učinkovit šport, saj med aktivnostjo deluje vse telo. Prav tako je zanj potrebna dobra koordinacija, predvsem pa »bistra« glava, ki je pri vseh oblikah plezanja ključnega pomena. Vpliva na razvoj moči, ravnotežja in koordinacije, na obvladovanje telesa in misli. Plezalne stene je mogoče najti v vseh večjih krajih po Sloveniji. Na nekatere je dostop mogoč s plačilom za uro (ali več) plezarine, pri nekaterih je mogoče tudi najeti osnovno plezalsko opremo. Nekatere so v lasti športnih in plezalnih društev in je dostop omogočen samo članom.
Plezališča, navedena v seznamu, so izbor uredništva.
Mariborski univerzitetni športni center Leona Štuklja rekreativno vadbo športnega plezanja ponuja izkušenim plezalcem in začetnikom. Vadba poteka na umetni plezalni steni city wall, veliki 160 kvadratnih metrov. Oprema za plezanje je v centru, potrebujete le primerno plezalno obutev. Plezalna sekcija ASCENDO na Osnovni šoli Luisa Adamiča na Adamičevi 29 in na veliki steni v Brinju, Športna dvorana Brinje na Ljubljanski cesti 40 a, od septembra organizira tečaje za otroke in odrasle. Na osnovni šoli je balvanska steza, namenjena začetnim tečajem, večja stena na Brinju je namenjena predvsem rekreacijskemu plezanju otrok in odraslih, na njej se izvajajo tudi redni treningi in tečaji plezanja.
V stavbi Doma kulture Kamnik (Fužine 9) je urejena plezalna stena za športno plezanje. Alpinistični odsek Kamnik vsako leto organizira tudi tečaj športnega plezanja. Plezalna stena je na voljo rekreativcem od ponedeljka do petka med osmo in deseto uro zvečer.Plezanje je mogoče na veliki steni v ŠD Pungrt pri OŠ Šmartno pri Litiji za odrasle in mladino nad 16 let v organizaciji Plezalne sekcije DPČ v sezoni 2010/11. Stena je visoka dobrih 14 metrov, na njej je nameščenih130 varovalnih kompletov. Največji previs meri 6,5 metra. Od septembra potekajo tečaji za različne kategorije otrok od petega leta starosti. Cene so odvisne od starosti, od 18 do 43 evrov mesečno, drugi otrok ima popust.
Alpinistični odsek Kranj organizira plezanje na treh lokacijah, in sicer na sprednji in zadnji plezalni steni na bazenu, sprednji in zadnji del, in na plezalni steni v Osnovni šoli Šenčur v Svetem Duhu. Športnoplezalni klub Andreja Kokalja je plezalno sezono začel septembra. Treningi so organizirani dvakrat na teden ali po dogovoru. Program poteka pod strokovnim vodstvom vaditeljev in je prilagojen starostni skupini in sposobnostim plezalcev. Na voljo so tri lokacije v Ljubljani: osnovna šola Valentina Vodnika, Gimnazija Šiška in Škofijska klasična gimnazija.
Na OŠ Valentina Vodnika je plezalna stena namenjena predvsem začetnikom in mlajšim plezalcem. Na Gimnaziji Šiška je zahtevna bolder stena primerna za boljše plezalce, na njej trenirajo tekmovalci, zvečer pa je namenjena rekreaciji. Na Škofijski klasični gimnaziji je visoka, dvanajstmetrska plezalna stena. Na steni pod strokovnim vodstvom plezajo člani plezalnega kluba, ob torkih in nedeljah lahko plezajo tudi rekreativci. Stena, plezalni klub in balvanska stena na Parmovi ulici 25 so odprti skoraj vse dni v tednu, samostojno, brez včlanitve v vadbe ali tečaje, le z vstopnino. Željni znanja se lahko včlanijo v katero od oblik aktivnosti, ki jih organizira. Stena ima 10 različnih naklonov, 200 kvadratnih metrov plezalnih površin, visoka je pet metrov in ima dobrih 4000 plezalnih oprimkov. Za varnost skrbijo blazine. Planinsko društvo Celje - Matica skrbi za plezalno aktivnost na stenah na OŠ Lava (Pucova ulica 7) v Celju in tudi na OŠ Ljubečna (Kocbekova 40 a, 3202 Ljubečna). Organizira tudi začetne in nadaljevalne tečaje. Umetna plezalna stena na Škofijah je v Zadružnem domu. Možna je vadba za otroke in mladino, individualna rekreacija in vodeno plezanje za skupine. Mogoč je tudi najem plezalne stene. Zanjo skrbi Društvo Plezalcev Koper.