Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 602 0

Podeželje stavi na biokonkurenčnost

Delo - Torek, 12.12.06 – Primož Škerl: Mednarodni dan gora

Delo, torek, 12. december 2006
DOGODKI DNEVA

Mednarodni dan gora

Podeželje stavi na biokonkurenčnost


Solčava – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je včeraj ob mednarodnem dnevu gora pripravilo okroglo mizo o biotski raznovrstnosti v gorskem svetu. Naša država je v zelo dobrem položaju, saj ima več območij in predelov, kjer je ohranila raznovrstnost narave, medtem ko so v nekaterih državah Evropske unije šele na začetku poti. Biotska raznovrstnost bo tudi prednostna tema med slovenskim predsedovanjem EU leta 2008; z njo se ukvarjajo v kar štirih ministrstvih.

Vesna Kolar Planinšič, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, je opozorila, da je ohranitev in preprečevanje upadanja biotske raznovrstnosti med poglavitnimi svetovnimi cilji v obdobju do leta 2020. Toda življenje na takšnih območjih lokalnemu prebivalstvu prinaša tudi slabosti, ne zgolj prednosti. Možnosti tehnološkega razvoja in napredka so tam strogo omejene, kar med prebivalci praviloma povzroča nejevoljo, zlasti ker jim je težko pojasniti pomen takšnih območij v povezavi s strateškimi izzivi v EU in tudi, kje in kako iskati prednosti v naravnih virih.

»Vselej moramo postaviti v ospredje človeka. Čeprav so programi zelo privlačni, nastaja zmeda, saj ljudem težko predstavimo njihovo vsebino,« je pojasnil solčavski župan Alojz Lipnik. V Solčavi je krajinski park Logarska dolina med najuspešnejšimi tovrstnimi projekti, še bolj naj bi zaživel v sklopu nastajajočega čezmejnega parka Kamniško-Savinjske Alpe.

Del nesporazumov med pristojnimi službami in prebivalstvom naj bi odpravili s sprejetjem nacionalne strategije razvoja podeželja v letih 2007–2013. Ta naj bi prebivalstvu ponudil programe biokonkurenčnosti in posodobitve kmetij, dvignil kakovost življenja v okviru ohranjanja narave, pripomogel k večjim vlaganjem v razvoj podjetništva na podeželju in prinesel specifične ukrepe za (gorska) območja z omejenimi dejavniki.

Med vidnejše primere dobre prakse iz tujine v Turistični zvezi Slovenije navajajo smučišča, kjer so se posamezne (zavarovane, ogrožene in avtohtone) rastlinske vrste in živali po gradnji smučarskih prog z žičniškimi in zasneževalnimi sistemi celo razmnožile.

Primož Škerl
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Delo EKO novosti v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Karničar prvi smučal s sedmih vrhov
Naslednja objava Za planince še več dela in obveznosti
  • Število objav: 46093

Novosti