Obvestila PZS, oktober 2004 – Jože Stanonik: Naredimo selekcijo in dogovorimo se za prioritete
AKTUALNO
POGLED NA PRIHODNOST PZS
SEDANJE STANJE NI USTREZNO:
23. 10. 2004 mineva 5 let odkar smo na Skupščini PZS (nadaljevalni) sprejeli
Vodila pri delu PZS in PD. V tem času je bilo nekaj pomembnih sprememb v naši družbi in posledično tudi v PD, MDO in PZS. Pred nami so še nove, zlasti regionalizacija Slovenije, ki PZS ne more obiti. Financiranje na osnovi javnih razpisov postaja ustaljena oblika pridobivanja sredstev za financiranje izvršenih aktivnosti, aktualizirajo se nacionalne usmeritve športa, pripravljajo spremembe in dopolnitve zakonodaje za društvene dejavnosti i.dr...Dovolj je razlogov, da se ponovno zazremo v temeljne planinske akte - statut, kodeks in vodila in jih po temeljiti razpravi ponovno prilagodimo sedanjim razmeram in vsaj srednjeročni viziji našega razvoja. Obenem bi bila potrebna kar temeljita inventura doseženega v n.pr.: v zadnjem petletnem obdobju. Sebi moramo priznati kje smo bili neuspešni, da smo manj homogena organizacija, ji manj pripadni, osip članstva je večletni trend, manj smo pripravljeni namenjati časa svoji organizaciji, ne uspevamo obvladovati razdruževalnih trendov, dogovorjene naloge ostajajo neizvršene, itd..
UČINKOVITOST NAŠEGA DELA:
Našo neučinkovitost moramo začeti obvladovati pri nas samih. Množica sprejetih nalog, ki so le delno ali pa sploh niso realizirane nas zelo bremeni in kaže na našo slabo organiziranost in slabo učinkovitost. Množica organov PZS, MDO in PD z velikim obsegom administriranja, ki večkrat sploh ni kontrolirano, nas oddaljuje od učinkovite organizacije. Na vseh ravneh bi bilo zato treba število organov zmanjšati, združiti pristojnosti, izvajalske organe, pa s predstavniških, narediti manjše, operativne, ki bodo sprejete nalog izvrševali, ne le producirali ideje izvrševalcem, ki jih nimamo.
Ponašamo se z 245 PD. Koliko je pa delovnih, ki so sposobna članom ponuditi vsebinsko bogate programe, jih aktivirati?
VČLANJEVANJE V PD:
Včlanjevanje mora potekati prve tri mesece v letu. Kasnejši pristopi naj bodo prej izjema, kot pravilo. PD, ki ni dvignilo članskih markic do 30. 6. v tekočem letu, se je avtomatsko likvidiralo. Ne čakajmo, da se tako stanje vleče več let. To nam narekujejo pogoji zavarovanja in naš sedanji sistem včlanjevanja za koledarsko leto. Nujno je sprejeti projekt enotne članske evidence, ki jo bo mogoče nadgrajevati za članske ugodnosti. Presoditi moramo, ali je sistem včlanjevanja za koledarsko leto optimum ali lahko ob enotni evidenci sprejmemo 12 mesečni (letni) ciklus članstva, ne glede na datum včlanitve. Projekt enotne članske evidence mora na to dilemo dati odgovor.
Za izvedbo projekta enotne članske evidence je treba sprejeti ustrezne sklepe z zadolžitvami. S projektom kandidirajmo za družbena sredstva.
PROMOCIJA PLANINSTVA, NAČRTOVANJE DELA:
Več moramo narediti na promociji planinstva in za ta namen pripraviti ustrezna, zanimiva gradiva, ki bodo privabila nove člane. To mora biti naša stalna naloga od PD, MDO do PZS. Solidarnosti je vedno manj, za svojo varnost v hribih in gorah bomo morali skrbeti predvsem sami, z znanjem. Ta znanja iz orientacije, presoje težavnosti, naše lastne psihofizične sposobnosti, uporabe opreme itd., pridobivamo in posredujemo od zgornjih do poznih let starosti. Prav zato morajo biti naši napori za pridobivanje članstva usmerjeni v vse starostne skupine, poseben poudarek pa namenimo mladim, v času oblikovanja njihove osebnosti. Široka ponudba atraktivnih športnih aktivnosti, ki je kratkoročno bolj atraktivna od planinske, je naša neposredna konkurenca. Dolgoročna orientacija v planinske aktivnosti, ki ustrezajo vsem življenjskim obdobjem pa je naša prednost. To je treba s pravilnim in ustrezno atraktivnim nastopom in gradivi tudi predstaviti. Športno plezanje, alpinizem do ekstremnega, pohodništvo različnih zahtevnosti, dopolnjevanje s kolesarjenjem in druge aktivnosti, je lahko naša ponudba članom in občanom. Ali je naša delavnost v PD - v bazi tolikšna, da to lahko dosežemo, ali smo v PD ustrezno spremljani s predlogi in z ukrepi MDO in PZS je pa že drugo vprašanje. Za naloge se moramo usposabljati.
Vsako PD, MDO, organi PZS in PZS kot celota, morajo imeti izdelan letni in vsaj srednjeročni (petletni) program prioritetnih nalog. Načrtovanje je politika nekega dela, ki delo selekcionira po pomenu, obsegu, času, zahtevnih sredstvih po izvajalcih in drugih kriterijih. Je rdeča nit ali planinsko markirana pot, ki nas vodi do nekega cilja. Če cilja nimamo, je vsaka pot prava. Samo ne vemo kam nas bo pripeljala.
NAŠA SREČANJA NAJ POSTANEJO DELOVNI PRAZNIK IN NE MESTO SPOROV:
Pridobljeni status - društvo posebnega družbenega pomena, postavlja PD in PZS v rang državno priznanih društvenih institucij. Tega se očitno premalo ali pa sploh ne zavedamo. Od priznanja naprej je pa naša stvar, kako si bomo znali izboriti vstop v sprednje vrste. Gotovo ne posamično PD, pač pa skupaj s krovno planinsko organizacijo - PZS. To pa terja od nje sposobnost vodenja do smelo zastavljenih ciljev, ki nam jih bodo državne institucije priznale in jih vsebinsko in materialno podprle. Namesto teženj združevanja, postajamo obsedeni s težnjami po razdruževanju, ki nujno peljejo le v stagnacijo organizacije. Drobljenje PD, večanje števila regij, deljenje občin v manjše, ustanavljanje novih organov, … nas vodi v usodo TOZD (temeljnih organizacij združenega dela), ki so definitivno pokopale pomembne in uspešne firme. Ali smo se iz zgodovine sposobni kaj naučiti? Ali želimo, da se PZS zgodi isto?
Naša srečanja so neprijetno mesto obtoževanj drugega, ki ni nekaj naredil, kar bi največkrat morali mi sami. Pripadnost planinski organizaciji smo verjetno spravili na najnižji nivo v vsej njeni zgodovini. Članstvo v PD smo razvrednotili na velik delež tistih, ki so člani zaradi bonitet. Tudi te niso več dovolj vabljive, saj so nečlani včasih v planinskih postojankah bolj zaželeni, ker bomo od njih več zaslužili, kot od članov s popustom za nočitev. Na planinskih poteh, markiranju in pri reševanju smo člani in nečlani izenačeni. Popusti v trgovinah za člane so izenačeni s komercialnimi oz. sezonskimi popusti, le počakati je nanje treba. Nekaj prednosti je v članskem zavarovanju in udeležbah na izletih, če nečlanom v PD zaračunajo višji znesek kot članu.
Iz navedenega lahko zaključimo, da je včlanjevanje v planinsko organizacijo premalo stimulativno, ob trendu zmanjševanja pripadnosti naši planinski organizaciji, ki ima svoje članstvo v PD.
GOSPODARSKA BAZA IN UČINKOVITOST GOSPODARJENJA Z IMETJEM:
Gospodarska baza nam slabi. S skupnim imetjem ne znamo gospodariti, nad njim nimamo niti popolnega pregleda. Planinske koče se nam z najemi oddaljujejo. Na lažje dostopnih točkah postajajo neprepoznavne oddaljene vaške oštarije, ki niso nič več povezane s svojimi graditelji in dolgoletnimi upravljalci. Ko bodo od najemnikov izčrpane in potrebne sanacije, bodo spet naše. K temu stanju vodi tudi upad prostovoljnega dela članov PD, ki bi ga vodstva PD morala vzpodbujati, pa se zadovoljijo s
kasiranjem najemnine brez truda. S subvencioniranjem cen izletov ali drugače, se sredstva prelijejo med članstvo in izginejo -se porabijo. Trenutno smo morda s tem zadovoljni, dolgoročno pa to pomeni nepopravljivo škodo. Za svoje imetje se ne borimo več, kar pomeni, da se tudi ne prizadevamo za ugodnejše pogoje, ki bi jih morali zahtevati od države. Ta nam z ukrepi ne lajša poslovanja, pač pa utežuje. Gospodar brez imetja ni več gospodar. Je le še odvisnik od tistega, ki je imetje ohranil in ga primerno obogatil. Indiferentnost kar mnogih v PD in PZS, še več pa izven nas, poglablja nelagodno stanje v planinskem gospodarstvu. Tudi z denarjem, ki ga imamo nekaj več v žepih, se vsega ne da kupiti. Zgledi nas že opozarjajo, kot tudi za planinstvo izgubljene ali zelo odtujene planinske koče. Ob vsem pa je naša Gospodarska komisija UO PZS zaverovana v svoj pomen, pa zelo malo aktivna. Resno se vprašajmo, kaj storiti? Morda se da še kaj. Postavimo na novo politiko gospodarjenja z imetjem PD in PZS v sedanjih pogojih.
| Vprašanj je še veliko, ki so tudi zelo pomembna in čakajo na razrešitev. Veliko je manj pomembnih ali celo nepomembnih, pa nas obremenjujejo pri učinkovitem vsakdanjem delu. Naredimo selekcijo in dogovorimo se za prioritete. Ne pomaga nam vsa vprašanja valiti pred seboj, ker jih ne moremo obvladovati. |
Dogovorimo se za nekaj nalog, ki jih bo vsak organ PZS oblikoval v svoj program, ga javno predstavil, se za izvedbo zadolžil in določil izvajalce. Po določenem času bo mogoče oceniti kaj smo naredili uspešno, kaj ne in dogovoriti korekcije. Tako bomo lahko sledili svojim zadolžitvam in tehtali učinkovitost našega dela. PZS pa naj poskrbi, da se vsi programi natisnejo v skupnem programu, ki bo zasledoval aktualno usmeritev PZS.
Jože STANONIK