Gorenjski glas, Šport - Maja Bertoncelj: Kdo bo v dvanajstih urah večkrat prišel na Kališče?
Takšen vzdržjivostni preizkus je v soboto potekal že desetič, junakov, ki so se ga udeležili, pa je bilo kar 160. Najboljša Tomaž Iglič in Katja Slanc.
Kališče – Zmagovalec pri moških Tomaž Iglič iz Kranja, ki bo letos dopolnil 44 let, se je na vzdržljivostni preizkušnji 12 ur Kališča prvič vpisal v klub deset, 31-letna Katja Slanc iz Domžal pa je v svojem prvem nastopu s sedmimi vzponi v 10 urah 8 minutah in 21 sekundah izboljšala ženski rekord.
Od kdaj se ukvarjata s športom?
Katja: »S športom se ukvarjam deset let. Prej nisem bila aktivna. V srednji šoli na primer še telovaditi nisem hotela. Večinoma kolesarim, lani sem si kupila cestno kolo, rada hodim v hribe, turno deskam, tečem, sem tudi plezala. Nikoli pa nisem kakšnega športa trenirala.«
Tomaž: »S športom se ukvarjam od svojega 20. leta. Zadnjih deset let se posvečam predvsem vzdržjivostnim športom. Sem bil pa že kot otrok povezan s športom. Rad sem smučal, igral rokomet ...«
Sta na 12 ur Kališča pričakovala zmago?
Katja: »Na 12 ur Kališča sem prvič. Hotela sem iti samo gor-dol-gor. Ob progi sta me spodbujala sestra in prijatelj in ob osmih zjutraj, torej po dveh urah, smo rekli, da bo tako zgodaj konec, da bomo šli lahko še na kolo. Potem mi je pa šlo zelo dobro in sem kar hodila. Dosegla sem sedem vzponov v času 10 ur 8 minut in 21 sekund in izboljšala ženski rekord.«
Tomaž: »Na 12 ur Kališča sem sedmič in to je moja četrta zmaga, ki pa ni bila pričakovana. Še pred enim mesecem sem imel namreč natrgano stegensko mišico. Tekmoval sem neobremenjeno, za svojo dušo. Dobro mi je šlo in kakšne večje krize nisem imel. Prvič sem vknjižil deset vzponov (čas 11:41:47), rekord Ivana Šavsa 10 vzponov v času 10:37:20 pa v teh vremenskih razmerah ni bil dosegljiv.«
Kako sta se pripravljala na to tekmo?
Katja: »Nič posebej. Vseskozi sem aktivna. Na tako dolgi preizkušnji še nikoli nisem bila. Lani sem tekmovala na SAM-u, na kolesarskem maratonu Alpe in na vzponu na Vršič. Tudi spanja pred tekmo ni bilo nič več. Zadnja dva dneva sem bila po 14 ur v službi. Dan pred tekmo sem prišla domov ob devetih zvečer, se najedla in šla spat šele okrog enajstih.«
Tomaž: »Še najbolj tako, da sem dve noči zapored celi spal. Treniram pa v primerjavi z nekaterimi ne veliko. Po dvanajst ur skupaj na trening nikoli, največ po uro in pol.«
V katerem vzponu sta najbolj trpela?
Katja: »V vzponih nisem trpela, morda še najbolj pri šestem. So me pa pri šestem spustu začela boleti kolena, tako da sem navzdol hodila počasi. Kazalo je, da bom šla lahko osemkrat, a zaradi teh težav se še enkrat v dolino nisem spustila.«
Tomaž: »Mislim, da je bil sedmi ali osmi vzpon. Imel sem manjšo krizo, ko sem že mislil, da le ne bo šlo do konca. Ko sem devetič prišel gor, so mi rekli, da če danes ne grem desetkrat, potem ne vem, kdaj bom šel. Na srečo sem jih poslušal. Kakšnih bolečin še ne čutim. Pričakujem jih dan, dva kasneje. Mislim, da ne bodo hude, bodo bolj bolečine radosti, sreče. (smeh)«
Koliko sta v dvanajstih urah jedla in pila?
Katja: »Gele, napitke, na vrhu sem jedla banane, palačinke, rozine, vsakič, ko sem prišla na Kališče, sem pojedla žličko soli. Veliko sem seveda pila: vedno po tri do štiri kozarce, tako na vrhu kot spodaj.«
Tomaž: »Pojedel sem tri gele, štiri manjše čokoladice, juho, sol. Veliko sem pil: okrog štiri litre raznih izotoničnih napitkov.«
Je to vajin najbolj ekstremen preizkus doslej?
Katja: »V bistvu je. Deset ur skupaj še nisem bila tako športno aktivna.«
Tomaž: »Trenutno je to moja najtežja preizkušnja. Sem pa že nastopil na trekingih, ki trajajo šest do osem ur in kjer je več teka, ni samo hoja gor-dol kot tukaj.«
Kakšen je občutek toliko ur hoditi v isti hrib?
Katja: »Čisto v redu, ker na vzponih nisem imela nobenih težav.«
Tomaž: »Predvsem je pomembno, da si v glavo vbiješ, da je to od šestih zjutraj do šestih zvečer, in če ti to uspe, je veliko dela že opravljenega. Seveda pa moraš biti tudi vzdržjiv.«
Bo dan po tekmi za poležavanje?
Katja: »Ne vem, koliko me bodo bolele noge. Če bo vse po sreči, bom šla na kolo.«
Tomaž: »Ne vem, kaj bo žena rekla. Imam še nekaj dela na vrtu, a bo počakalo (smeh). Imeli bomo kakšen družinski izlet ali kaj podobnega.«
Vajini letošnji športni cilji?
Katja: »Gorski maraton štirih občin ter s kolesom na Mangart, Vršič in na maraton Alpe.«
Tomaž: »Nastop na kakšnem trekingu in na maratonu štirih občin, ki letos šteje za državno prvenstvo v gorskem maratonu. Vedno se najde kakšen izziv.«
Marjeta Jensterle, Dašnica: »12 ur Kališča mi predstavlja izziv. Letos sem tretjič, dosegla sem sedem vzponov. Bilo je zelo težko, sploh pri spustih, ker je bilo blato in je drselo. Treba je imeti željo, motivacijo, trenirati in potem gre.«
Jure Grmšek, Komenda: »Letos sem četrtič. Ko enkrat greš, te potegne. Razmišljaš, kje boš našel bližnjice, kje lahko pridobiš. Letos je bilo zaradi razmer malo težje, a sem vseeno dosegel devet vzponov, po času svoj rekord.«
Monika Planinc, Kamnik: »Sem smučarska skakalka in na takšni tekmi sem bila prvič. Zanimalo me je, če zmorem. Vsi so mi rekli, da sem malo neumna, češ kaj bom rinila 12 ur v isti hrib. Je kar šlo in dosegla sem šest vzponov.«
Urša Pintar, Kranj: »Te preizkušnje sem se udeležila prvič. Bila mi je izziv in dober trening. Proti koncu je bilo vsakič težje, ampak sem vztrajala in dosegla šest vzponov. Noge niti ne bolijo, bolj je prisotna splošna utrujenost.«
Maja Bertoncelj