Dnevnik, 11.08.04 – Dragica Manfreda: PZS naj bi ustavila predvolilno kampanjo v visokogorju in politično onesnaževanje gora
Politika bo morala stopiti z vrhov
PZS naj bi ustavila predvolilno kampanjo v visokogorju in politično onesnaževanje gora
LJUBLJANA - Dandanes najbrž niti naš slavni alpinist Joža Čop ne bi več v visokogorju iskal potrebnega miru pred vsakdanjimi problemi, ki pestijo človeka v dolini. Te dni lahko namreč pogosteje kot sicer tudi v gorah naletiš na predvolilno kampanjo in člane strank, ki se dajo pred kamerami z Aljaževim stolpom v ozadju tepsti po riti in, spet pred kamerami, nebrzdano prepevajo ter mahajo s kozarci v gorski postojanki.
Pri tem »okrancljajo« vrhove in koče s strankarskimi simboli, ki jih ob odhodu največkrat pozabijo sneti. Politično onesnaževanje gora se širi od Krnskih jezer do triglavskega pogorja, Savinjskih Alp in karavanške Golice.
»Ker vedno več planincev protestira pri Planinski zvezi Slovenije, bomo s posebno okrožnico zaprosili vodje strank, naj prizanesejo visokogorju s politiko,« pravi predsednik PZS Franci Ekar. »V visokogorju naj bi vihrale le nevtralne zastave, ki simbolizirajo vse državljane ne glede na politično opredelitev - poleg državne in evropske še občinske, planinske ter zastava Olimpijskega komiteja Slovenije, katerega članica je PZS. Gore so last vseh državljanov in planinci iščejo v njih mir in spokojnost.«
ŠE ENA VETRNICA NA KREDARICI
Slovensko visokogorje tudi brez »politične okupacije« ječi pod pritiskom kapitala in ekološkim onesnaževanjem, priznavajo v Planinski zvezi, kjer jim ni uspelo doseči omejitve hrupa helikopterjev in letal nad Julijci, pomisleke pa zbujajo tudi nekatere ekološke naložbe. Tako načrtujejo na Kredarici dodatno vetrnico, čeprav sta vetrnici na Stolu in Kredarici pokazali tudi slabe strani, meni Ekar: »Večkrat se pokvarita, veter, ki doseže pozimi tudi 200 kilometrov na uro, pa za te naprave ni ugoden. Poznavalci gorske narave opozarjajo tudi na ptice, ki so pogoste žrtve vetrnic.«
DODATNE SONČNE CELICE
Pred dnevi sta Turboinstitut in Planinsko društvo Ljubljana Matica podpisala pogodbo o donaciji za nove energetske naložbe, ki jih skupaj ocenjujejo na okoli 15 milijonov tolarjev - med drugim naj bi na Kredarici namestili dodatne sončne celice z močjo 5 namesto sedanjih 4 kilovatov, nad Kočo pri Triglavskih jezerih pa vodno turbino na pretoku jezerske vode. Kot pravi
Janko Rekar, vodja meteorološke opazovalnice na Kredarici in dolgoletni gospodar Doma na Kredarici, bodo dodatno elektriko potrebovali zlasti pozimi, poleti pa naj bi jim novi sistem zagotovil, da čez dan ne bi potrebovali agregata.
Da agregat ropota in z nafto onesnažuje visokogorje, je znano, vendar so tujki v naravi tudi sončni kolektorji, meni Franci Ekar in opozarja na manj motečo rešitev, kot so vetrnice, akumulatorji in sončne celice: »To je elektrika iz doline. V treh letih je bilo v visokogorju položenega v zemljo že 20 kilometrov električnega kabla, ki je neopazen in okolju prijazen. Elektriko po kablu imajo poleg Vrat že na Blegošu, Ratitovcu, Klemenčji planini, v gradnji je Komna, razmišljamo o Kriški gori. Lahko bi jo imeli tudi na Kredarici in drugje, lahko pa bi tudi z znižanjem standarda obrzdali naraščajočo potrebo po električni energiji v gorah.«
Dragica Manfreda