Delo - Mateja Gruden: Kolikokrat bo še treba nanj, da se ne bo kujal?
Najvišji vrh Cerkljanskega hribovja (1630 m) nas je že tretjič sprejel z meglo Severni veter ali burja zagotavljata lep razgled, jugozahodnik pa ne
S Porezna, s 1630 metri najvišjega vrha Cerkljanskega hribovja, se razteza vsenaokoli čudovit razgled. Menda, kajti niti po treh poskusih napasti si pogled na preostalih zaobljenih cerkljanskih vzpetinah, Kamniško-Savinjskih Alpah, Bohinjskih gorah in Julijcih (v jasnem vremenu pa naj bi segel celo do italijanskih Dolomitov) – nam ni uspelo. Oči so se lahko prilepile zgolj ob sloki spomenik, ki oznani vrh. Sklepni vzpon po razpotegnjenem grebenu se nam je vsakič sprevrgel v prebijanje neskončnega obroča iz goste megle in silovitega vetra, tako na pragu poletja kot zime.
Nazadnje je bilo bližnje januarske sobote. Vremenska napoved je bila brezhibna: debelo žoltavo sonce naj bi oblivalo vso Slovenijo. Saj morda jo je, le Porezna ne! Prosojni oblaki so sedli nanj že zgodaj dopoldne, utrgali pa so se le redko in zgolj ob njegovem vznožju. Togoto na vršnem delu je na koncu vendarle poteptalo doživetje pravljično pobeljene razgibane pokrajine.
Porezen, ki se kot dolg hrbet vleče na robu Baške grape, spada med lažje in nezahtevne vzpone, nanj pa vodi precej poti z različnih izhodišč. Mi smo se nanj odpravili iz Davče, razpotegnjene vasi, ki je raztresena po slemenih med Poreznom in Blegošem.
Avtomobil smo pustili pri kmetiji Urh (do nje povedejo kažipoti, še prej pa cesta od Škofje Loke proti Železnikom; tu se zoži in precej naluknja). Najprej smo zakoračili po zasneženi cesti do domačije Pavlin. Za njo se pot uvije v gozd in kmalu privede do prve rumeno-zelene markacije poti E7, ki nam je naznanila, da je že uhojena gaz v snegu verodostojna vodnica.
Kmalu (ob kažipotu Davški slapovi) se pot razširi v zložen ožji kolovoz in popelje desno. Čez čas se razcepi na dvoje: bodisi nadaljujete po precej zravnanem snežnem traku bodisi jo uberete navkreber, čez zasnežena pobočja, pri čemer vas vodijo domiselni kažipoti, leseni krožci, na katerih je vrezano nekaj podobnega predhodniku smuči ali krpelj, naprej pa navadni rdeči planinski kažipoti.
Dobro uhojena gaz
Sprva so bili zgolj oblaki; veter je v sunkih potegnil le redko. Dobro utrjen in zgažen sneg na kolovozu je, potem ko smo skrenili z njega v hrib, zamenjala debela snežna odeja, povečini utrjena in zatorej dobro prehodna. Ugrezalo se je zgolj ponekod, a ne toliko, da bi bila hoja prenaporna. Belina se je bleščala vsenaokoli, prhek sneg se je lepil tudi na smrečje in ogolele veje grmičevja.
Prostrano pregrinjalo je bilo večinoma nedotaknjeno, le kjer je vodila pot proti Poreznu, je bila pred nami dobro uhojena gaz. Sčasoma, ko se je veter začel plaziti za naše vratove in nas je čedalje bolj tesno zavijal v kape in kapuce, je tudi zavrtinčil v sneg in deloma brisal sledi. A še zmeraj so bile dovolj vidne; poleg tega so bili v pomoč kažipoti.
»Je še daleč?« Nasproti nam je prišla trojica s pordečelimi lici. Menda je do vrha še dobre pol ure, a na grebenu se vidljivost zmanjša do skrajnosti, veter pa noro biča, povedo. Pol ure?! Napoved se je razvlekla vsaj v dobro uro vzpenjanja bodisi po trdi skorji bodisi zdrsavanja v mehkem gladkem snegu.
Pestra »ponudba« na vrhu
V megli na vrhu, ki je zakrivala tudi dom malce pod njim (pozimi je zaprt), ni bilo prave volje, da bi za sestop poiskali možnost krožne poti. Tako smo se vrnili po grebenu in deloma sledili svoji sledi do približno polovice poti oziroma dokler se ni zravnala; po tej bi se vzpeli, če ne bi na začetku zavili navkreber.
Sicer bi bil mogoč tudi drug sestop, ki bi čez čas prav tako privedel do te poti – zaviti bi bilo treba že pri kažipotu Davča ob vznožju grebena. Če bi bil dan jasen, bi bržkone tudi videli, da smo pravzaprav obkrožili izhodišče, in bi se lahko spustili, skoraj kjer koli bi nam strmina to dopuščala. Po snegu smo se potikali približno šest ur.
Katarina Filipič iz planinskega društva Cerkno nam je povedala, da je na Poreznu možno doživeti vse mogoče vremenske razmere: od bleščave jasnine do goste megle in orkanskega vetra. »Če je napovedan jugozahodnik, se ni priporočljivo odpraviti nanj, kajti megla je zagotovljena. Severni veter ali burja pomenita, da se megle ni bati,« je še pojasnila.
Mateja Gruden