za obdobje 2002 – 2004: dve razširjeni seji; pet sej tehnične podkomisije, dva analizna sestanka...
Planinska zveza Slovenije
Komisija za planinske poti
p.p. 214, 1001 Ljubljana; (01) 434-56-90
Poročilo
Komisije za planinske poti
za obdobje 2002 – 2004
Komisija za planinske poti je imela v obdobju 2002 – 2004 15. rednih sej; dve razširjeni seji; pet sej tehnične podkomisije in dva analizna sestanka akcij; sejo inštruktorjev markacistov in sejo podkomisije za kataster. Udeležili smo se tudi raznih sej ostalih komisij, različnih posvetovanj in sestankov tako v okviru PZS kot tudi izven nje.
Delovne akcije
Komisija za planinske poti je v obdobju od aprila 2002 – konca leta 2004 skupaj s planinskimi društvi, ki upravljajo s posameznimi planinskimi potmi organizirala 22 akcij pri popravilu zavarovanih planinskih poti. Skupno število dni na teh akcijah je 104, sodelovalo pa je 145 udeležencev. Akcije na zavarovanih poteh brez sodelovanja KPP je organiziralo tudi PD Celje-Matica.
Za izvedbo tolikih akcij gre poleg prizadevnih markacistov vsekakor zahvala za pomoč tudi 15.brigadi Slovenske vojske, ki je pomagala pri prenosih materiala na delovišča in odvoz starih klinov in žičnih vrvi v dolino. Seveda ne smemo pozabiti finančne pomoči ministrstva za šolstvo, znanost in šport, fundacije za financiranje športnih programov in sponzorjev. Upamo, da bomo na tak način lahko sodelovali tudi v bodoče in obdržali sloves države z najbolje urejenimi zavarovanimi potmi v Evropi.
Z nasveti smo pomagali tudi planinskim društvom pri urejanju njihovih poti predvsem na predelih, ki so zahtevnejši, tako za označevanje kot za izvedbo učinkovite protierozijske zaščite. Ponekod je namreč potrebno kar precej izkušenj, če hočemo poti urediti tako, da je hoja po njih zanesljiva in varna.
Vzgoja kadrov in tečaji za markaciste
Glede na novonastajajoča planinska društva in na menjavo kadrov tudi v ostalih društvih smo letno organizirali toliko tečajev za markaciste kot nam jih je nalagala potreba po novih kadrih. V tem obdobju smo organizirali 9 tečajev s skupno 202 tečajnikoma. V letošnjem letu sta bila dokončno potrjena programa Markacist PZS in inštruktor markacist PZS, kar nam po eni strani omogoča določena stalna finančna sredstva za vzgojo, obenem pa nas zavezuje, da naš način izobraževanja in licenčnega izpopolnjevanja in potrjevanja prilagodimo predpisanim standardom. KVIZ pri PZS nam je na podlagi izpolnjenih kriterijev potrdil tudi 7 novih inštruktorjev markacistov PZS, tako da bo predavateljsko delo glede števila kadrov precej olajšano.
Zakon o planinskih poteh
V državni zbor je bil 23. junija 2004 vložen Zakon o planinskih poteh, ki ga je vložilo 5 poslancev. Ker se je v tem času že iztekal njihov mandat upajmo, da bo zakon glede na dosedanji poslovnik državnega zbora šel v nadaljno obravnavo, ko bo konstituiran nov državni zbor.
Kataster planinskih poti
Eden od sklepov skupščine PZS v Mariboru leta 1999 je bil tudi, da naj komisija za planinske poti uredi kataster planinskih poti. Ker bo kataster tudi eden od podzakonskih aktov bodočega Zakona o planinskih poteh smo se dela pri urejanju lotili še bolj zavzeto. Po planinskih društvih je potekalo intenzivno zbiranje podatkov o planinskih poteh. Kljub neodzivanju posameznih planinskih društev in obširnemu delu nam je uspelo popis planinskih poti pripeljati skoraj do konca. Pri tem nam ponuja pomoč tudi Geodetski zavod Slovenije. V planu imamo tudi pripravo posebne strani na internetu, kjer bi bilo možno dobiti podatke oz. opise posameznih planinskih poti (čeprav zaenkrat le najbolj obiskanih) z nazivom upravljavca poti in podatki osebe, ki nam bo lahko posredovala še ostale podatke o poti (trenutno stanje na poti, poškodbe, snežne razmere itd).
Vezne in krožne poti (obhodnice)
Vse večje zanimanje za popotništvo, družinsko planinstvo in aktivni turizem tako v Evropi kot pri nas je zopet povečalo zanimanje za razne vezne in krožne poti (obhodnice), ki potekajo večinoma po lahkih poteh v sredogorju. Obenem je to tudi interes lokalnih skupnosti in LTO-jev . Tako smo v minulem obdobju ob popisu planinskih poti za kataster zbirali tudi podatke o teh poteh. V veliko pomoč nam je bil zaenkrat še neformalni odbor za obhodnice z g. Nikom Gvidom na čelu, ki je v Obvestilih št. 6. 2004 objavil vsa do sedaj zbrana gradiva. Z novo ureditvijo podkomisije za dokumentacijo in kataster naj bi se ta odbor oblikoval v samostojno podkomisijo.
Smerne table in označevanje vrhov
Kljub težavam glede sredstev je bilo v tem obdobju nameščenih precej novih smernih tabel, kar seveda pripomore k enotnejši označitvi naših poti. Žal pa sponzorja za sofinanciranje smernih tabel še vedno nimamo in zato ta aktivnost zaenkrat sloni le na ramenih planinskih društev. Žal pa predvsem v zadnjih letih ugotavljamo, da prav največja planinska društva na najbolj obiskanih poteh to področje zapostavljajo in tako opažamo vse več komaj čitljivih tabel ob poteh. Tudi na vrhovih se vse bolj uveljavljajo enotne skrinjice in vpisne knjige. Naslednja naloga bo vsekakor zopet doseči uporabo enotnih žigov na vrhovih, planinskih postojankah in raznih veznih poteh.
Ureditev trase VIA Alpina
Komisija je glede na pomen vseevropske poti Via Alpina, ki povezuje 8 držav alpskega loka, pričela z urejanjem trase te poti in nameščanjem posebnih tabel. Ker bo večina poti potekala po trasi SPP smo še toliko bolj zainteresirani saj bomo tako obenem lahko primerno uredili tudi to našo in evropsko najstarejšo vezno pot. Veseli smo, da je koordinacijo prevzelo podjetje PRO-PLUS iz Maribora s strani KPP pa koordinator Peter Šilak.
Ureditev evropskih pešpoti
Že dolgo časa je bilo precej pripomb na vzdrževanost evropskih peš poti E-6 in E-7, ki potekata preko naše države. Z ponovno ustanovitvijo Komisije za Evropske peš poti v letu 2000 in podpisom dogovora o vzdrževanju, financiranju in propagiranju obeh poti se zadeve izboljšujejo. V okviru organizacije evropohoda v letu 2001 po delih obeh poti so se planinska društva poleg gozdarjev vključila v obnovo obeh poti. S skupnimi močmi smo tako uredili celotno traso poti E-6, čaka pa nas še ureditev zahodnega dela trase E-7. Po poti E-6 je bil v letu 2003 izdan ustrezen vodnik, vodnik po poti E-7 pa je v pripravi.
Predstavnik KPP se je udeležil srečanja Evropske popotniške zveze v Strasbourgu, kjer je bila sprejeta Strasbourska dekleracija, ki je obvezujoča tudi za nas. Prav tako je bil na zasedanju skupščine EUW. Vključevanje v mrežo evropskih peš poti je obenem možnost propagiranja in promocije tudi preostalih predelov naše države v okviru Evrope in s tem pridobitev dodatnih finančnih sredstev.
Ostale aktivnosti
Varovanje okolja na poteh
V tem obdobju smo poleg obnove zavarovanj na poteh precej truda namenili tudi talni nadelavi in ohranitvi hodne površine poti. Zaradi posebnih vremenskih pogojev in s tem povečane erozije v zadnjih letih je potrebno poti čistiti tudi zapadnega kamenja, ki je vse večkrat vzrok nesrečam. Nujno bo povezovanje s komisijo za varstvo gorske narave pri pripravi ustreznih ukrepov za varovanje naravnega okolja na in ob planinskih poteh. Naše mnenje je in bo tudi v bodoče, da obstoječih planinskih poti ne bomo zapirali, bomo pa poskrbeli, da bo hoja po njih varna in da bodo vplivi na okolje ob poteh čim manjše kar bomo dosegli tudi z ustreznimi opozorilnimi tablami ob poteh.
Aktivnejše sodelovanje z odbori za planinske poti in posameznimi MDO
V tem obdobju smo veliko pozornosti namenili tudi povezavi med komisijo in odseki za planinske poti po planinskih društvih. Vsako leto se tako člani komisije udeležijo srečanj teh odborov, kjer aktivnim markacistom potrdijo izkaznice, razrešujejo lokalne probleme, ki se tičejo vzdrževanja planinskih poti in obenem pregledajo opravljena dela ter predstavijo plane za naprej. Z veliko pomočjo vodij odborov za planinske poti in MDO-jev nam je tako uspelo razrešiti marsikateri problem, ki se je pojavil na terenu. V bodoče bomo to povezovanje, glede na dosedanje pozitivne izkušnje, še poglobili.
Sodelovanje s sorodnimi komisijami in pristojnimi ministrstvi
Vse bolj ugotavljamo, da je določena problematika istovetna s programi različnih komisij. Zato je zaradi lažjega in bolj usklajenega reševanja posameznih problemov nujna povezava med komisijami znotraj PZS. Trudili smo se doseči sodelovanje z vsemi institucijami v državi, ki pokrivajo področje urejanja gorskega sveta, predvsem na področju urejanja gorske infrastrukture. Poglavitna naloga je bila in bo tudi v bodoče doseči ter uredili stalni način financiranja za programe, ki so povezani z vzdrževanjem planinskih poti.
Publikacije
V letu 2002 je izšel učbenik za markaciste, ki je obenem tudi priročnik za vse, ki jih karkoli zanima o planinskih poteh. Da je bila izdaja te publikacije upravičena nam govori dejstvo, da je naklada že pošla in se v letu 2005 pripravlja ponatis oz. nova izdaja.
Načelnik KPP
Tone Tomše