Franci Savenc 03.04.2004 00:48 2037 0

Poslastica

Matej Mejovšek: Z Andrejem sva mislila, da bo plezanje Jubilejne smeri v Dolgem hrbtu predvsem lažje. A je slednja poskrbela za presenečenje.

Poslastica

Z Andrejem sva mislila, da bo plezanje Jubilejne smeri v Dolgem hrbtu predvsem lažje. A je slednja poskrbela za presenečenje.

Vsakdo, ki je Jubilejno smer (V, 500 m) plezal v poletnem času, ve, da je to ena lepših v ostenju Dolgega hrbta. Spoznal pa je tudi, da se smer vseskozi izogiba v levo od velike in globoke zajede. Slednja je še posebej izrazita v osrednjem dele stene, kjer po ploščah na levi poteka Jubilejna, po ploščah in stebru na desni strani zajede pa smer Steber jutranje zarje.

Midva z Andrejem sva se odločila, da preplezava to osrednjo zajedo Dolgega hrbta, ki loči levi položnejši del in desni strmejši del stene, kjer potekajo smeri: Steber jutranje zarje, Šimenc – Škarja, Indijansko poletje...

Vstopila sva v Jubilejno smer po kateri sva plezala tri raztežaje (WI5), nato sva nadaljevala direktno po zajedi: čez skalne skoke, ki vseskozi zapirajo lažji svet. Prav na tem mestu so naju presenetili trije strmi raztežaji. Težko najdeš besede s katerimi bi opisal to globoko in z vsakim metrom bolj zaprto skalno tvorbo. Tu sva naletela tudi na največje težave ob ne najboljšem varovanju.
V nadaljevanju sta sledila še dva nekoliko lažja raztežaja vse do zgornjega snežišča, kjer naju je pričakala precejšnja količina novo zapadlega snega začinjenega s kložami.
Do vrha stene sva potrebovala še dobro uro previdnega plezanja v lažjem svetu.

Smer Zimska zajeda Jubilejne v kombinaciji s Teranovo (WI5/6, M6, 1000 m) sva 31. marca plezala Andrej Erceg (AO Črnuče) in Matej Mejovšek (AO Kranj). Andrej je kot drugi preplezal najtežji del smeri prosto, sam pa sem si na ključnem mestu ob slabem varovanju pomagal s klinom (A1).

Fotografije in besedilo
Matej Mejovšek