Polet.si, Poletov potep - Janez Mihovec: Razgledni vrh v Karavankah
Nasproti predora Ljubelj na vzhodu vidimo izredno zanimivo goro. Imenuje se Košutica in naš pogled privlači s svojo pravilno piramidasto obliko. Visoka je 1968 metrov in pomeni lep planinski izlet. Na goro vodi več poti. Ena od njih je prav od mejnega prehoda, druga morda bolj zanimiva pa z Vrančka nekoliko nižje. Obe se združita nekoliko nad planino Košutico, ki leži pod samim vrhom.
Nad prvim predorom, ki služi za varstvo pred plazovi je ostra serpentina in ne preveč ugledna cestarska bajta. Tu parkiramo vozilo. Od cestarske bajte se odcepi kolovoz, ki pelje po dolini med Košutico in mogočnim grebenom Košute na južni strani. Vsaj na začetku pot ne obljublja kaj dosti. Gre namreč za temačen vzpon po zelo betežni cesti. Vse pa se spremeni po slabi ure hoje, ko stopimo skozi ograjo na planino Košutica in se nato nekoliko višje na manjši uravnavi zasukamo ostro na levo.
Sence in temačnost pustimo nekje spodaj in sedaj se začnemo kopati v soncu. Listnati gozd zamenjajo macesni in iznad njih se dvigne mogočna piramida Košutice. Od parkirišča do planine Košutice na višini 1554 metrov potrebujemo dobro ure hoje in nagrada za trud je rajski svet na planini. Planina leži na večji uravnavi. Na njej je več izvirov. Koča na planini je kot na razstavo. Na njej se pase precejšnje število goveje živine. A ta ni nič posebnega. Glavna šefa se dva orjaška prasca. Kdo bi si mislil, da beštije zrastejo v takšne velike mrcine. Če kje obstajajo prašičja nebesa so prav gotovo na planini Košutica. V manjši kotanji je manše močvirje. Človek ne bi verjel, kakšno veselje jim je riti po njem in si privoščiti zdravilno kopel.
Na drugi strani planine se markirani poti pridruži tista, ki pripelje direktno z Ljubelja. Pot se obrne ostro na desno in gre do vrha strogo po meji. Pot se vedno bolj dviga in vedno bolj strma. Ta prav gotovo poskrbi, da nekoliko zašvicamo. Počasi se izvijemo iznad gozdne meje in ves čas hodimo po zahodnem grebenu. Tik pod vrhom pot zavije nekoliko na severno stran v manjšo grapo. Ta je sorazmerno kratka in prav kmalu stopimo na vršni greben.
Vrh prepoznamo po manjšem aluminijastem križu. Ob njem stoji pa še kovinska kaseta z vpisno knjigo. Tako pa se je trud izplačal. Po dveh urah in pol hoje se nam odpre prelep razgled. Na severu je to pogled v Celovško kotlino in Visoke ture z Grossglocknerjem v ozadju. Pod nami, globoko spodaj je planina Košutica, Na vzhodu Grintovci, na zahodu pa greben Karavank. Ta je vmes prav toliko prekinjen, da vidimo točno do Triglava.
Dostop:
Ena od poti je prav od mejnega prehoda Ljubelj, druga morda bolj zanimiva pa z Vrančka nekoliko nižje. Obe se združita nekoliko nad planino Košutico, ki leži pod samim vrhom.
Od Ljubelja mimo koče na Ljubelju je do vrha Košutice dve uri in trideset minut.
Z Vrančka pa dve uri in 45 minut.
Primernost:
Do planine Košutnice je pot primerna tudi za družinske izlete, na vrh pa je zahtevnejša.
Janez Mihovec