Večer v nedeljo, Miti, potepanja - Zvezdana Bercko: V zavesti Slovencev ima naša najvišja gora prav poseben pomen, najbrž smo ga vzeli za svojega tudi zaradi Aljaževe zgodbe
Triglav ni ne levi ne desni
Triglav je z 2864 metrov nadmorske višine najvišji vrh Slovenije in najvišji vrh Julijskih Alp. Mnenja o nastanku in pomenu imena gore so deljena, a najbolj verjetno ime odslikava njeno obliko. Troglavo obliko Triglava najlepše vidimo z juga, najbolje z vrha Tosca nad Velim poljem, pravijo poznavalci. Južni predvrh Triglava je Rjavec (2568 m), vzhodni pa Mali Triglav (2725 m). Vsi trije vrhovi se strmo vzpenjajo iznad ogromnega planotastega podstavka, v katerega se zlivajo številni grebeni in globoke doline.
Triglav je resničen vladar bližnje in daljne okolice, tako po legi kot po podobi. Svoje sosede v Julijskih Alpah izredno prekaša po višini, od vsepovsod ga vidimo kot ogromno, nad vsem prevladujočo goro. Tudi v drugih skupinah Alp je glavni vrh le redko tako dominanten, kot je Triglav v Julijskih Alpah.
Najlažja (a še vedno zahtevna!) pot na Triglav vodi z Rudnega polja na Pokljuki preko Velega polja do Kredarice in nato po grebenu Malega Triglava na vrh. Po tej poti potekajo številni množični pohodi na Triglav. Tej smeri se priključijo tudi dostopi iz Krme in Voj, možen je tudi dostop s Planike na Mali Triglav po južni strani. S primorske strani vodijo označene poti preko Prehodavcev in/ali Doliča na Triglavsko škrbino in na vrh z zahodne strani, na Prehodavcih se priključi tudi pot iz doline Triglavskih jezer. Iz doline Vrata vodijo označene poti čez Prag in po Tominškovi poti do Staničeve koče in Kredarice, vmes se priključi pot iz Kota, za najzahtevnejšo pa velja pot preko Luknje čez Plemenice.
Simbol slovenstva in triglava uganka
Izvor stiliziranega Triglava s srednjim, višjim vrhom ni znan. Taka oblika je bila v več kranjskih grbih, vendar ni mogoče dokazati, da so ponazarjali Triglav. Med drugo svetovno vojno je bil Triglav simbol Osvobodilne fronte, po njej pa del grba Socialistične republike Slovenije. Po osamosvojitvi je Triglav postal del slovenskega grba in zastave, nestilizirana podoba Triglava pa je bila najprej na hrbtni strani začasnih bonov, po uvedbi evra pa krasi hrbtno stran slovenskega evrokovanca za 50 centov. Triglav kot ime ali kot simbol je tudi del številnih kulturnih in športnih društev.
V zavesti Slovencev ima Triglav poseben pomen. "Ni samo naša najvišja gora, je simbol, s katerim se Slovenci identificiramo," pravi alpinist Viki Grošelj. "Najbrž smo ga vzeli za svojega tudi zaradi Aljaževe zgodbe, še zlasti v obdobju, ko smo se začeli zavedati svoje nacionalne identitete. Po drugi strani pa je to res gora vseh Slovencev. Triglav je popolnoma nestrankarski, ni ne levi ne desni."
Kaj pa Triglav pomeni človeku, ki je stal na desetih osemtisočakih in na številnih drugih visokih vrhovih po vsem svetu? "Zame je izjemno pomembna gora, zelo ga imam v čislih. Pa ne samo Triglava, vse slovenske gore. Morda jih res bolj ceniš takrat, ko vidiš še kaj sveta."
Stena je le ena
Grošelj pravi, da je bil na vrhu Triglava sicer "samo" kakih petnajstkrat, je pa več kot stokrat plezal v znameniti severni triglavski steni. "Tam sem se kalil kot alpinist. Vsi slovenski alpinisti smo se. Tudi zato smo tako hitro postali tako dobri in prepoznavni po vsem svetu."
Triglavska severna stena, velikokrat imenovana samo Stena, se skoraj štiri kilometre široka in kilometer visoka dviga nad dolino Vrata. Glede na dimenzije sodi med največje stene v Evropi, ob bok se postavlja severnim stenam Eigerja, Grandes Jorasses in Civette. Najtežje alpinistične smeri so speljane po 200 metrov visokem ostenju Sfinge, po Osrednjem stebru in po zahodnem delu Stene. Zaradi severne lege je stena večino leta v senci, zato lahko pod pobočjem in v kotanjah v steni najdemo snežišča še globoko v poletju.
Prvi zanesljivo dokumentirani vzpon čez Steno je po Nemški smeri, ki so jo 9. in 10. julija 1906 preplezali Avstrijci Felix König, Hans Reinl in Karl Domenigg. Druga smer v Steni je bila Slovenska, ki jo je septembra 1909 sam preplezal Jože Komac-Pavr, po njej pa naslednje leto vodil Henrika Tumo. Verjetno najbolj znamenit vzpon pa sta med 26. in 30. junijem 1945 opravila Jeseničan Joža Čop in Ljubljančanka Pavla Jesih, ki sta preplezala Čopov steber. V zadnjih desetletjih so v Steni preplezali na desetine vse težjih smeri.
Triglav je z vseh strani okovan z zavarovanimi potmi, zato ga osvajajo vedno številnejši planinci. Tudi mnogi, ki precenijo svoje sposobnosti, včasih pa cele stotnije, ki na grebenu pod vrhom in na samem vrhu povzročajo prav neznosno, pa tudi nevarno gnečo. Mnogi planinci so se prav zato začeli Triglava izogibati. Poznavalci priporočajo turo v času izven sezone, v zgodnjem poletju ali v pozni jeseni, ko je še mogoče doživeti vrh Triglava v njegovi prvinskosti.
Sicer pa, tudi če še niste ali nikoli ne boste na Triglavu, če tja ne želite ali ne morete, zato niste nič manj Slovenci. S trditvijo, da tisti, ki še ni stal na Triglavu, ni pravi Slovenec, se tudi Viki Grošelj nikakor ne strinja. "Moja žena ni bila še nikoli na Triglavu, pa je še kako Slovenka!"
Zvezdana Bercko
ALJAŽEV STOLP
Najprepoznavnejši simbol Triglava je Aljažev stolp na vrhu, ki je hkrati najvišje ležeče gorsko zavetišče v Sloveniji. Idejo zanj je dobil župnik z Dovjega Jakob Aljaž, ki se je odločno uprl nadaljnjemu ponemčevanju naših gora. Od občin Dovje in Mojstrana je za en goldinar kupil 16 kvadratnih metrov zemljišča na vrhu Triglava in začel uresničevati zamisel o stolpu kot planinskem zavetišču in braniku slovenstva.
Izdelavo je zaupal svojemu prijatelju, kleparskemu mojstru Antonu Belcu. Ta je iz debele pocinkane pločevine in železnih stebrov, zlitih z betonom, izdelal šest delov stolpa. Z vlakom so jih prepeljali v Mojstrano, nato pa jih je šest nosačev v enem tednu znosilo na Triglav. Stolp so postavili 7. avgusta 1895 v samo petih urah, slavnostno odprtje in blagoslovitev stolpa sta bila 22. avgusta 1895. Aljaž je vrh in stolp podaril Slovenskemu planinskemu društvu z željo, da bi ohranil slovensko lice slovenskim goram.
Napis Aljažev stolp na stolpu je bil prvi slovenski napis na Triglavu in v njegovi okolici. Stolp so kasneje pogosto prilagajali, mu dodajali spominske plošče, zastavico na konici zamenjali s peterokrako zvezdo in kasneje znova z zastavico z letnico postavitve. Večkrat je bil tudi prebarvan, zeleno-belo-rdeče, ko je ob njem med vojnama potekala meja med Jugoslavijo in Italijo, in rdeče v času komunizma.
Slovenija je Aljažev stolp leta 1999 razglasila za kulturni spomenik državnega pomena in ga podržavila.
MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
1. Prvi vzpon se je 26. avgusta 1778 na pobudo Žige Zoisa posrečil domačinom iz Bohinja: Luki Korošcu, Matevžu Kosu, Štefanu Rožiču in Lovrencu Willomitzerju.
2. Prva ženska na vrhu Triglava je bila 1870. dvajsetletna Rozalija Škantar iz Srednje vasi.
3. Leta 1897 je bilo na vrhu 313 planincev.
4. Med svetovnima vojnama je meja med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo potekala prek vrha Triglava (italijansko: Tricorno).
5. Triglavska severna stena je sestavljena iz kamnin izpred 180 do 200 milijonov let.
6. Triglavski dom na Kredarici na višini 2515 metrov je najvišja slovenska meteorološka postaja.
7. 1900. je bila v Kapeli Marije Snežne na Kredarici organizirana prva poroka.