Matjaž Čuk: 19. septembra 2012, (22.) etapa Halji (3765 m) - Toling (4170 m)
Koliko kav sem popil v vasi Jang?
Zjutraj ne dežuje. Pa tudi jasnine in težko pričakovanega sonca ni. Grebene nad vasjo je pobelil sneg.
Tudi danes se vzpenjamo ob reki Limi Khola. Pot je razločna in udobna. Svet nad reko postane bolj skalnat. Zato moramo navzgor. Po policah in naravnih prehodih obidemo neprehodni del. Nato se spet spustimo do reke. Na veliki ravnici je osamljena hiša, nepalska policijska postaja, kjer moram pokazati potni list.
Skozi oblake posijejo prvi sončni žarki. Morda pa se bo vreme le naredilo? Ko bi se vsaj, da bi kaj videl v tej lepi dolini. In da bomo našli pot čez oba visoka prelaza. Prihajajo odločilni dnevi. Nocoj bomo prespali v zadnjem človeškem bivališču. Nato bomo tri dni prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti.
Pot nas pripelje na stranski greben, odkoder zagledamo prva polja. Spustimo se do njih in nedaleč naprej prispemo v zadnjo vas v dolini, Jang. Ura je enajst, čas za kosilo. Vodič se pogovarja pri prvih hišah.
Nič ne bo. Tu ne bomo nič dobili! mi pravi.
Malo naprej spet poskuša. Sedaj hodimo za mlado Tibetanko. To je dober znak. Morda bomo pa le kaj dobili!?
Vstopimo v veliko hišo. Sedemo na klop za značlno tibetansko mizo. Gospodinja prinese kavo z mlekom. Že dolgo nisem pil kave z mlekom. Ob vsakdanjem čaju je to prav prijetna sprememba. Na ogenj naloži nekaj polen. Pristavi veliko posodo z vodo, v kateri se bo kuhalo naše kosilo. Lačni smo in prijalo nam bo kaj za pod zob pred popoldansko hojo.
Hrana, dal bhat seveda, je bila okusna. Čas je za plačilo in odhod.
Koliko skodelic kave si popil? me vpraša vodič. Presenečen sem. Nisem pričakoval takega vprašanja.
Hmm, ne vem ..., nekaj jih je bilo, nisem štel, mu odgovorim.
Ena skodelica je 20 rupij. Tibetanka pravi, da si jih popil sedem ali osem!?
Vau, sedem ali osem??? No ja, res je bila dobra. In skodelica je bila tudi bolj otroška ...
Kakih pet! zaključim pogovor.
Obveljala je moja. Plačali smo jih pet.
Lepo je imeti vodiča, ki zna tibetansko. Brez njega bi šli danes lačni in dolgih nosov iz vasi. Tako pa odhajamo siti in zadovoljni. In še sonce se je medtem prikazalo izza oblakov, tako da je popoldanska hoja en sam užitek. Snežno beli oblaki so samo še okras v prelepi zeleni dolini nad katero se kažejo slikoviti skalni in beli vrhovi. V slabih dveh urah smo v kraju Toling, kamor pripelje iz Tibeta cesta čez visoki prelaz Lapche La (5018 m).
Na veliki travnati ravnici je nekaj hiš, dva tovornjaka in en džip. V dobrih razmerah se s terenskim avtomobilom da pripeljati celo do vasi Jang. Morda bodo cesto nekoč podaljšali še do ostalih dveh vasi v dolini, Halji in Til. Povezava s Hilso je glede na videno znanstvena fantastika. Toda ceste tu v Nepalu si utirajo svoje poti tudi čez na videz neprehodna območja, zato bom raje tiho.
Hiška, v kateri smo danes našli zavetje je prav prijetna. Za malico dobimo momo, zvečer se bašemo z dal bhatom. Popoldne z vodičem pijeva mrzlo pivo, po večerji pa slan tibetanski čaj.
Naša nocojšnja postelja bo klop. Prinesejo nam mehke podloge, tako da bi morali spati kot angelčki. Bi morali, če ne bi hodili ponoči ob tolikšni količini pijače kar nekajkrat ven na stranišče in če ne bi poslušali burno mišjo veselico.
Pa je bilo vseeno udobno in prijetno. In tudi naspali smo se!
Hoja 5 ur. Vreme zjutraj oblačno, popoldne delno jasno, občasno sončno, vetrovno. Temperatura zunaj 5,9 °C, v sobi 10,7 °C. Prenočevanje v tibetanski domačiji, v kraju Toling (4170 m).
Matjaž Čuk