Matjaž Čuk: 25. septembra 2012, etapa Karpunath (2630 m) - Rodikot (2410 m)
Lepotica nam prečka pot in vodičevo darilo za moj rojstni dan ...
Ponoči me je srbelo in zdelo se mi je, da nekaj leze po meni. Spal sem oblečen z nogavicami in dolgimi rokavi, na svoji podlogi, pokrit s spalno vrečo. Spet bom "pridelal" rdeče pike, si mislim. Pa komaj sem se znebil prejšnjih ...
Vodič mi je pripravil darilo za moj rojstni dan.
Danes gremo čez prelaz Margo La. Do zadnje vasi je namreč le uro hoda! utemelji svojo odločitev.
Torej, jako naporen dan se obeta za moj praznik ...
Jutro je čudovito, brez oblačka.
Odhajamo brez zajtrka, menda bo v zadnji vasi. Ta zadnja vas, Durpa po imenu, pa ni oddaljena le uro hoda, kot je rekel vodič, ampak hodimo do nje debeli dve. V vasi si privoščimo zajtrk. Kupimo deset jabolk in troje piškote. To bo naše kosilo na poti.
Strm spust, več kot sto metrov, nam pobere del težko prigarane višine. Pot mi prečka meter dolga kača, ki se ji je vodič komaj uspel izogniti. Še kaj za moj rojstni dan?
Vodoravno prečimo v dolino do reke. Sedaj nas čaka še zadnji vzpon, tisoč metrov na prelaz.
Strmo, strmo vodi steza navzgor. Ravnin, ki bi ponujale počitek ni, zato si ga odmerjamo sami. Ko vodič sede, sedem tudi jaz in nekaj minut za nama, še nosač.
Po treh počitkih stopimo na grebenski rob, za katerim je velika travnata ravnica. Glavnina vzpona je za nami, sedaj bo šlo položnejše. Razgledi so vse širši, močan veter naznanja bližino prelaza.
Po šestih urah hoje stopimo na prelaz Margo La (4085 m).
Odpre se nam nov svet, novi grebeni in doline po katerih bomo hodili v naslednjih dneh.
Nerodna kamnita pot vodi z vrha. Nestabilni kamni plešejo pod nogami, utrujenost je tu – treba bo paziti. Zelo strmo se spustimo do reke, kjer se pot položi. Nato prečimo dolga pobočja. Daleč navzdol po dolini ni videti vasi. Zgrešimo pravo pot, zato moramo po ozki zaraščeni stezički, čez riževa polja in šavje, mestoma zelo strmo do reke. Tu stopimo na glavno pot in spet prečimo dolga pobočja. Na nekem grebenskem robu končno zagledamo prve hiše. To bo vas Puca.
V vasi ni nikogar, ki bi nas hotel nahraniti in prenočiti, zato moramo naprej. Naslednja vas je oddaljena pol ure, tam bomo poskusili. Tik pred temo smo na cilju.
Vodiču s težko muko uspe najti naš nocojšnji dom. Vas se imenuje Rodikot. Vasi Puca ni na mojem zemljevidu, medtem, ko je Rodikot napačno vrisan – na drugi strani reke in kakih 400 metrov višje ...
Sploh je ta ličen zemljevid - Far West Nepal - sila približen, bolj za moralno oporo, kot za kakšno praktično rabo.
Danes smo dobili prav prijetno sobico. V njenem zavetju počakamo na večerjo. Moja postelja je spet prekratka, a v primerjavi z včeraj, je čistejša in tudi moja fanta si bosta uredila prav prijetno gnezdece na tleh. Sicer pa smo po desetih urah hoje vsi utrujeni in ni skrbi, da ne bi dobro spali.
Dolg dan je za mano. Vodič mi je pripravil lepo darilo, samotni prelaz Margo La, kamor zaide le redkokateri turist – narava pa mi je podarila nebeški dan.
Jaz pa sem moral samo hoditi ... Hoditi, deset ur ...
Hoja 10 ur. Vreme sončno cel dan. Temperatura zunaj 13,5 °C, v sobi 15,9 °C. Prenočevanje v nepalski domačiji, v vasi Rodikot (2410 m).
Matjaž Čuk