Matjaž Čuk: 4. novembra 2012, etapa Yangjakot (1505 m) - Nagidhar (1310 m)
Moje nogavice so rdeče od krvi ...
... nekoliko manj sanjski je jutranji pogled na račun.
Cene so visoko turistične, kljub temu, da vasico obišče le redkokateri turist. Nikoli mi ni bilo težko plačati za udobje in dobro storitev. Tudi pri ceni dal bhata zamižim na eno oko. Prijazni gostitelj pravi, da sem prvi turist, ki je prespal v njegovem novem hotelu ... Kvaliteto bi mu zavidal marsikateri na razvitem, turističnem območju. Škoda, da ta lepa vas ne bo nikoli deležna množičnega obiska. Žal ima to smolo, da ne leži na turistični poti.
Tudi danes je čudovit dan, brez oblačka. Ti si sedaj sledijo eden za drugim. November je brez dvoma najlepši mesec v Nepalu. Le jutra znajo biti vražje mrzla.
Danes greva najprej navzdol. Pot je lepa, urejena, tlakovana z velikimi ploščatimi kamni. Čez viseči most prečkava reko Bhujung Khola, nato pa – kaj drugega kot navzgor. Po dobrih dveh urah pijeva čaj in grizljava piškote v mali vasici Warchok.
Moje nogavice so rdeče od krvi. Moje, kajpada. Ko je vodič usekal bližnjico sem v visoki travi pridelal nezaželenega gosta – žejna pijavka se je prisesala na mojo nogo. Sedaj je ni več. Očitno je imela zadosti ali pa ji moje nogavice niso dišale.
Pot vodi večinoma vodoravno, malo gor in malo dol. Ovija se okoli številnih robov in naju po uri in pol, mimo majhnega jezerca, pripelje v vas Barchok.
Ura je enajst. Midva sva lačna, vas Nagidhar, kamor danes potujeva, pa je na drugi strani. Vmes pa je globoka dolina v katero morava, kar pomeni še najmanj dve uri hoje.
Vas je prazna, kot mesto duhov. Vodič zaman kliče. Nikjer ni nikogar. Končno le zaslišiva slaboten odgovor. Neka stara mama čepi na dvorišču. Žal tu ne bo hrane. S prstom kaže nekam navzgor, odkoder sva prišla. Iz hiše pride ata, ki nama je pripravljen pokazati, kje bi lahko dobila za jesti. Slediva mu in čez pet minut prispeva v hišo, kjer so ljudje. Dobiva vsak krožnik tople juhe in pijačo. Dovolj bo, da bova vzdržala do cilja.
Sedaj greva spet navzdol, skoraj petsto višinskih metrov. Vzpon na greben, kjer leži vas Nagidhar je strm in vroč, z njim opraviva v dobri uri.
Vasica Nagidhar je še ena lepa gurunška vas. Dom si danes najdeva pri preprosti nepalski družini. Medtem, ko sem včeraj užival v udobju modernega lodga, pa sem nocoj spet v meni domačem okolju – v krogu družine ob toplem ognjišču. To drugo mi je ljubše, kljub temu, da včasih težko sedim na tleh, da me hitro začne boleti hrbet.
Ups, sami izgovori ... Star sem že, pa si tega nočem priznati!
Jemo skupaj, na tleh. Najprej dobiva midva, kot gosta, nato šele družina. Tako je povsod v Nepalu. Gost je tu svetinja. Posvetijo mu vso pozornost in je povsod prvi. Najina sobica je danes skromnejša, a prijetna.
Spim dolgo in dobro.
Hoja 6 ur. Vreme sončno cel dan. Temperatura zunaj 16,5 °C, v sobi 18,1 °C. Prenočevanje v nepalski domačiji, v vasi Nagidhar (1315 m).
Matjaž Čuk