Planet SiOL, Sportalov izlet v hribe (17) - Andrej Rigler: ... špic, za tiste, ki vedo, kaj hočejo
Kamniška Bistrica - Tokratni Sportalov izlet v hribe je malce težji. Prečenje Zeleniških špic sodi med lažje alpinistične vzpone. Po mnenju mnogih gre za eno najlepših grebenskih prečenj pri nas.
Prečenje Zeleniških špic*
Izhodišče: Dom v Kamniški Bistrici (601 m. n. m.)
Cilj: Srebrno sedlo (2115 m. n. m)
Tura: Tura je skoraj v celoti nemarkirana. Prečenje Zeleniških špic je lažji alpinistični vzpon, na katerem težave sicer ne presegajo druge stopnje. Neizkušeni gorniki naj se brez spremstva ne podajajo na turo. Seveda je potrebno obvladati tudi varovanje z vrvjo. Izurjeni in tisti s plezalnimi izkušnjami v gorah z vzponom ne bodo imeli težav.
* - to je novinarski prispevek, v katerem opis nikakor ni zadosten za tiste, ki se nameravajo lotiti ture, a je ne poznajo! Podrobnejše opise ture najdemo v vodnikih.
|
Greben Zeleniških špic se nahaja blizu najbolj obljudenih planinskih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, a leži v odmaknjenem kotičku, kamor množice pohodnikov redko zahajajo. Greben poteka približno v smeri sever-jug. Na zahodu leži Repov kot, na vzhodu dolina Kamniške Bele. Zahodno od Repovega kota in Planjave je zelo obljudena pot na Kamniško sedlo. Če je ta poznana tudi zgolj občasnim obiskovalcem gora, pa za Zeleniške špice, Repov kot in Srebrno sedlo marsikdo še ni slišal.
Izkušeni gorniki in alpinisti seveda dobro vedo, da se da Zeleniške špice tudi preplezati in to brez pretiranih težav. Tura je lahka za alpiniste, bržkone pretežka za občasne pohodnike, primerna pa za izkušenejše. Prečenje grebena, ki se razprostira na višini od približno 1800 do 2100 metrov nadmorske višine (greben se začne še nižje, a se nanj povzpnemo na Staničevem vrhu, ki je visok približno 1800 metrov), je za vsakogar nepozabno doživetje. Je ena najlepših tur v slovenskih gorah.
Pot začnemo pri Domu v Kamniški Bistrici. Po poti proti Kamniškemu sedlu se po gozdu kakšno uro vzpenjamo. Nato zavijemo na neoznačeno pot proti Repovemu kotu. Na razcepu piše "Pot ne vodi na Kamniško sedlo". Do grebena se vzpenjamo nad sotesko, kjer obidemo slikovite tolmune v kotanjah. Malo nad gozdno mejo se desno po grapi povzpnemo na Staničev vrh (1805). Od odcepa ves čas hodimo po neoznačeni in precej bolj samotni poti od sosednje na Kamniško sedlo.
Nazobčan greben Zeleniških špic s poti skozi Repov kot.
Zdaj se začne naše grebensko prečenje. S Staničevega vrha se spustimo po izpostavljeni in strmi steni na škrbino, kar je najtežji del poti. Sledi približno dve uri plezanja prve in druge stopnje. Variant je več, orientacijsko najmanj zahtevno pa je, če se držimo grebena, po katerem prečimo ogromno manjših vrhov in stebričev. Imeni imata poleg Staničevega vrha še Največji špic (1937 m), na katerega vodi izpostavljena Nebeška lestev, in Najvišji rob Zeleniških špic (2127 m).
Prečenje Zeleniških špic je ves čas izpostavljeno in zahtevno, težave pa na nobenem mestu, če se le držimo poti, ki je opisana v vodnikih, ne presegajo druge plezalne stopnje. Najzahtevnejše mesto na turi je sestop s Staničevega vrha, kjer je ob veliki izpostavljenosti treba plezati navzdol. Sestop v Kamniško Bistrico s Srebrnega sedla, ki leži povsem blizu Najvišjega roba, skozi Repov kot tudi ni povsem enostaven. S Srebrnega sedla lahko pot podaljšamo na Planjavo in se v Kamniško Bistrico spustimo mimo Kamniškega sedla. Sestopimo lahko tudi skozi Kamniško Belo.
Andrej Rigler
Foto: Andrej Rigler