Revija Slovenska vojska: Vlada RS je 1. julija sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ga bo poslala v državni zbor.
Predlog določa nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter opravljajo humanitarno dejavnost.
Delodajalcem omogoča uveljavljanje povračila nadomestila plače z vsemi prispevki in davki, ki so jih izplačali zaposlenim za čas odsotnosti kot pripadnikom CZ ali prostovoljnim reševalcem. Refundacija bremeni državni organ oziroma organ lokalne skupnosti, ki je državljana poklical k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči.
Po zakonu ima delodajalec pravico do povračila izpada dohodka, ki znaša petino nadomestila plače zaposlenega. Delodajalec lahko refundira izplačano nadomestilo plače za čas nezmožnosti za delo zaradi poškodbe ali bolezni, ki jo je zaposleni utrpel med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči.
Del določenih programov usposabljanja za posebej zahtevne reševalne naloge bodo tudi zdravstveni pregledi. URSZR, ki programe izvaja, bo plačala stroške zdravstvenih pregledov.
Zakon ureja tudi nekatere nujne rešitve glede načrtov ZiR ter upoštevanje ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč pri pripravi prostorskih aktov. Kazenske določbe prilagaja obstoječi zakonski ureditvi na tem področju.
MORS 01.07.2010
Vlada RS sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in ga bo po rednem postopku v obravnavo ter sprejem poslala Državnemu zboru Republike Slovenije.
Spremembe Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami so pripravljene v skladu s sklepi Vlade RS v zvezi s pobudo skupine poslancev Državnega zbora za spremembo Zakona o gasilstvu, ki je bila podana letos februarja. Takrat smo na Ministrstvu za obrambo predlagali, da je treba pri urejanju statusa reševalcev spremeniti krovni zakon in ne posameznih področnih zakonov, kot je Zakon o gasilstvu, ter da je treba urejati predvsem razmerje med delodajalcem in prostovoljnimi reševalci, ki jih delodajalec zaposluje.
Sprejeti predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami glede na doseženo stanje organiziranosti, pripravljenosti in usposobljenosti pripadnikov različnih enot, služb in drugih operativnih sestav tako v Civilni zaščiti kot tudi v sestavah, ki jih organizirajo nevladne organizacije, ustrezneje ureja status reševalcev in izpopolnjuje razmerja v odnosu do njihovih delodajalcev. Zakon zato predstavlja prispevek k uresničevanju usmeritve iz Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015, ki določa, da bodo ponovno proučene možnosti za ustrezno stimuliranje delodajalcev, ki zaposlujejo prostovoljne reševalce, tako da ne bodo omejevali delovanja njihovih zaposlenih na področju zaščite, reševanja in pomoči. Zakon bo tudi izboljšal status prostovoljnih reševalcev.
Predlog zakona določa nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter opravljajo humanitarno dejavnost. Delodajalcem omogoča, da uveljavljajo povračilo nadomestila plače z vsemi prispevki in davki, ki bremenijo plačo, ki so ga izplačali svojim zaposlenim za čas njihove odsotnosti kot pripadnikom Civilne zaščite ali prostovoljnim reševalcem v različnih enotah, službah in drugih operativnih sestavah. Refundacija bremeni državni organ oziroma organ lokalne skupnosti, ki je pripadnika ali državljana poklical k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. Po zakonu ima delodajalec tudi pravico do povračila izpada dohodka v takem primeru, ki znaša 20 odstotkov nadomestila plače, ki ga je delodajalec izplačal zaposlenemu. Delodajalec lahko refundira tudi izplačano nadomestilo plače za čas nezmožnosti za delo zaradi poškodbe ali bolezni, ki jo je zaposleni utrpel med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči. Tudi ta vrsta stroška bremeni tistega, ki je pripadnika ali državljana poklical k opravljanju nalog zaščite in reševanja. Sestavni del določenih programov usposabljanja za posebej zahtevne reševalne naloge, pri katerih se uporabljajo izolirni dihalni aparati, bodo tudi zdravstveni pregledi. Uprava RS za zaščito in reševanje, ki te programe izvaja, bo pokrila tudi stroške zdravstvenih pregledov za udeležence takih usposabljanj. Zakon ureja tudi nekatere nujne rešitve v zvezi z načrti zaščite in reševanja ter upoštevanje ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč pri pripravi prostorskih aktov ter prilagaja kazenske določbe obstoječi zakonski ureditvi na tem področju.
Zakon ne bo povzročil dodatnih obveznosti občin, temveč jih bo razbremenil, ker bomo prevzeli kritje stroškov zdravstvenih pregledov v okviru programov usposabljanja. Dodatni stroški v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje približno 209.000 evrov bodo pokriti s prerazporejanjem, večji del šele naslednje leto.