Delo: Jesenice - Predsednik planinske zveze Slovenije Franc Ekar je ob letošnji 230. obletnici prvega dostopa na Triglav slovenski vladi predlagal, naj srbsko-ameriškemu znastveniku Mihajlu Pupinu postavi spominsko znamenje.
Pupin je po koncu prve svetovne vojne pri tedanjem ameriškem predsedniku Willsonu izposloval, da so ozemlje zahodnega dela Julijskih Alp, z Jesenicami, Bledom, Bohinjem in Triglavom, ki so bila predvidena za pripojitev k Italiji, pripojili k tedanji kraljevini SHS, je pojasnil Ekar. Prepričanje, da si poleg Jakoba Aljaža, ki si je tudi prizadeval, da Triglav ostane slovenski, spominsko znamenje zasluži tudi Mihajlo Pupin. O tem, kakšno naj bi bilo in kje naj bi stalo, pa naj odločijo najvišji državni organi, je še dejal. Bl. R.
Pismo predsednika PZS Francija Ekarja
Predsedniku države RS
Predsedniku vlade RS
Predsednik Planinske zveze Slovenije
Ekar Franc
Zadeva, pobuda za proučitev postavitve spominskega obeležja srbsko ameriškemu znastveniku Mihajlu Pupinu rojenemu pred 154. leti 9. oktobra 1854 leta v Banatu zaslužnemu za slovenstvo, da so najatraktivneši simboli deli Gorenjske in Slovenije obstali v okviru tudi današnje Slovenije.
Ta pobuda za strokovno in politično proučitev, presojo se nanaša na zaslužnost svetovnega znastvenika Mihajla Pupina za zasluge za Slovenijo, da je v letu 1919, to je po zaključku prve svetovne vojne izposloval pri ameriškemu predsedniku Willsonu ,da se že iz napisane listine o razdelejevanju ozemelj vključi in pripoji k Italiji tudi področja, ozemlja Bleda, Jesenic; torej zahodnega dela Julijskih Alp; tudi z najvišjim vrhom Julijskih Alp Triglavom, simbolom slovenstva.
Izjemno tudi vplivna osebnost, kot je bil Mihajlo Pupin je pri ameriškem predsedniku izposloval in dosegel, da se je to tik pred dokončnim podpisom izuzelo ozemlja Bleda, Jsenic.. iz tega dokumenta, listine in je ostalo vsaj na tem področju tako , kot je še danes. In se na srečo in veselje ni pripojilo k Italiji.
V zahvalnost za to zaslužnost in dejanje so MIhajlu Pupinu na Bledu dodelili leta 1922 častno občanstvo Bleda.
V letošnjem letu pred sklenitvijo praznovanja in obelelževanja 230 let prvega vzpona slavnih Bohinjcev na vrh Triglava smo planinci , kar nekajkrat pomislili se zamislili , kje bil bil naj višji slovenski vrh slovenstva če zaslužni svetovljan Mihajlo Pupin ne bi bil tako zavzeto naklonjen Sloveniji in tako vplivno prepričljivo upoštevan , da se je na njegovo vplivanje in intervencijo izločilo to slovensko ozemlje in ostalo tako še do današnjih dni.
Prepričan sem, da če kdo zasluži večje priznanje in spomin na to dejanje poleg Jakoba Aljaža, ki se je tudi "boril in prizadeval", da Triglav ostane slovenski , je to zanesljivo Mihajlo Pupin.
Zatorej upam, da se bodo zato pristojne strokovne institucije in tudi država Slovenije objektivno opredelila do te planinske pobude..; In morda zamujeno nadoknadila.
S spoštovanjem in planinskimi pozdravi
mag. Franci Ekar
predsednik PZS