o spremembah in dopolnitvah zakona o gorskih vodnikih - delovno gradivo - 29. 1. 2010
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
1.1. Ocena stanja
Zakon o gorskih vodnikih (Uradni list RS, št. 63/99 in 37/04) določa, da je poklic gorskega vodnika svoboden poklic, ki ga opravlja oseba, ki trajno ali občasno za plačilo vodi na gorskih turah in vzponih, na turnih smukih, ali izvaja strokovni pouk iz gorništva in je vpisana v imenik gorskih vodnikov. Zakon navaja pogoje za usposabljanje in za opravljanje tega poklica, dolžnosti in pravice gorskih vodnikov, pogoje za ustanovitev in delovanje gorniških šol ter državno podporo usposabljanju gorskih vodnikov, ki je javnem interesu. Kandidat za gorskega vodnika mora uspešno zaključiti usposabljanje po programu, ki traja do tri leta. Temu sledi obvezno enoletno pripravništvo, pred pridobitvijo poklica pa mora kandidat uspešno opraviti strokovni izpit.
Pri gorskem vodenje je zagotavljanje varnosti vodenih oseb ključnega pomena, zato zakon določa, da pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki lahko opravljajo dejavnost vodenja v gorah le z gorskimi vodniki.
Uveljavitev Zakona o gorskih vodnikih je pomembno prispevala k pravni urejenosti komercialnega vodenja v gorah, uveljavitvi poklica gorskega vodnika in tudi izboljšala varnost pri opravljanju dejavnosti vodenja v gorah. V Republiki Sloveniji je trenutno 60 aktivnih gorskih vodnikov z licenco Mednarodne zveze nacionalnih združenj gorskih vodnikov (IFMGA), 3 aktivni gorski vodniki z licenco Združenja gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS), 7 aktivnih gorskih vodnikov - pripravnikov z licenco ZGVS in 11 prostovoljnih članov ZGVS - neaktivnih gorskih vodnikov. ...
/.../ Posebej je treba poudariti, da tako veljavni Zakon o gorskih vodnikih, kot tudi predlagana novela, ne posegata v delovanje planinskih društev, saj pri vodenju društvenih izletov v gore, ki jih vodijo vodniki Planinske zveze Slovenije (PZS), ne gre za opravljanje poklica oziroma pridobitne dejavnosti. ...
Komercialno vodenje v gorah poleg Zakona o gorskih vodnikih ureja tudi Zakon o športu (Uradni list, RS, št. 22/98). Na temelju 16. člena tega zakona je Strokovni svet Republike Slovenije za šport na predlog PZS leta 2001 potrdil program usposabljanja strokovnih delavcev na področju planinstva in s tem, v skladu s 34. členom, ki določa pogoje za opravljanje zasebnega dela v športu, vodnikom PZS omogočil, da se kot zasebni športni delavci vpišejo v razvid pri ministrstvu, pristojnem za šport in pričnejo s poklicnim vodenjem. Pri tem za te vodnike, za razliko od gorskih vodnikov, veljajo tako omejitve glede zahtevnosti vodenja, ki je vezana na kategorijo vodnika PZS, kot tudi, da tako priznana usposobljenost za poklicno vodenje velja le na območju Republike Slovenije.
/.../ Število vodnikov PZS, vpisanih v razvid zasebnih športnih delavcev pri ministrstvu, pristojnem za šport (v nadaljnjem besedilu: poklicni vodniki PZS) je sicer zelo majhno, vendar je ob pripravi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gorskih vodnikih vseeno treba pojasniti razmerje med obema zakonoma. ...
/.../ Stališče, po katerem kakršnokoli poklicno vodenje v gorah ureja izključno Zakon o gorskih vodnikih kot področni zakon, pa je sporno zaradi zelo pomanjkljive določbe 2. člena tega zakona, ki opravljanje dejavnosti gorskega vodenja na gorskih turah in vzponih, pa tudi turnih smukih, brez izjeme, oziroma brez opredelitve njihove zahtevnosti, veže na obvezno angažiranje gorskega vodnika. ...
/.../ Pri manj zahtevnih gorskih turah in vzponih ter turnih smukih lahko, upoštevaje načelo sorazmernosti, potrebno raven varnosti zagotovijo tudi osebe, ki niso tako strokovno usposobljene, kot so gorski vodniki. Ker je pohodništvo eno izmed področij, ki je v Sloveniji glede na njene naravne danosti premalo razvito je smotrno, da se na tem področju dejavnost poklicnega vodenja omogoči opravljati tudi poklicnim vodnikom PZS. ...
Vsega gradiva je 19 strani in ga je mogoče prenesti (PDF) s strani Ministrstva >>>