Urad predsednika RS: ... si je ogledal vajo Gorske reševalne zveze Slovenije
Delo, Kronika - Špela Žabkar: Vaja gorskih reševalcev
Predsednik republike dr. Danilo Türk si je ob gradu Kamen pri Begunjah na Gorenjskem ogledal prikazno vajo reševanja v gorah v organizaciji Gorske reševalne zveze Slovenije. Pri vaji, v kateri sta bila prikazana dviga ponesrečenca v helikopterski reševalni vreči in ponesrečenca, ki visi v steni, sta sodelovali helikopterski posadki Slovenske vojske in Letalske enote Policije. Zatem si je na Letališču Lesce ogledal še predstavitev delovanja Gorske reševalne zveze Slovenije ter zaščitne in reševalne opreme in drugih sredstev, ki jih pri svojem delu uporabljajo gorski reševalci.
Predsednik dr. Danilo Türk je v izjavi za medije dejal, da je vaja reševanja v gorah pokazala izurjenost, usposobljenost in zelo dobro sodelovanje vojske, policije in gorske reševalne službe, ki ga zahteva reševanje v gorah. Opozoril je, da so dosedanji rebalansi proračuna že zelo globoko posegli v sredstva Slovenske vojske, zato bi morali v nadaljevanju skrbeti, katera od njenih vitalnih funkcij, kot je reševanje, ne bi bila prizadeta oziroma da bi te funkcije izboljšali v tisti meri in tam, kjer je to potrebno.
Predsednik Türk je dodal, da bi morali bolj skrbeti za ugled in status gorskih reševalcev, med katerimi je kar 470 prostovoljcev. Izrazil je upanje, da bo k temu pripomogel tudi novi zakon o prostovoljstvu. Izpostavil je, da imamo pri nas široko in dobro razvito prostovoljstvo z močno tradicijo, ki se dobro povezuje z vojsko in policijo, kar moramo gojiti še naprej. Predsednik je vnovič poudaril, da so gorski reševalci ljudje, ki rešujejo življenja, zato je treba zanje zagotoviti posebni status in ceniti njihov požrtvovalni prispevek.
Delo, 18.06.: »Najtežje je takrat, ko ne moreš pomagati«
Delo 670 gorskih reševalcev odvisno (tudi) od dobre volje delodajalcev - Urijo se tri leta, reševalci letalci še dlje – Letos v gorah že 13 mrtvih
Draga pri Begunjah – To poletje dežurne gorske reševalce z Brnika v slovenske hribe izmenično vozita vojaški in policijski helikopter. Zeleni in modro-beli helikopter sta tudi včeraj, na vaji v dolini Drage blizu Begunj, do navideznih ponesrečencev vozila štiri gorske reševalce letalce ter zdravnici Ano Mavko (GRS Kamnik) in Alenko Klemenčič (GRS Ljubljana).
»Veliko zahajam v gore in delo v gorski reševalni službi je zame način nadgradnje dela, ki ga opravljam v službi,« je zdravnica Alenka Klemenčič, ki dela v ljubljanski splošni nujni medicinski pomoči, odgovorila na vprašanje, kako to, da svoj prosti čas namenja reševanju ponesrečenih iz slovenskih gora. Nazadnje je naša sogovornica v akciji sodelovala pred kakimi tremi tedni, ko so zaradi srčnega infarkta z Nanosa reševali planinca. »Najtežje je takrat, ko ne moreš pomagati, pa naj bo to zaradi prehudih poškodb ali bolezni,« je dejala zdravnica, ki zadnje leto sodeluje tudi z letečimi gorskimi reševalci.
Prav ti pa se morajo, je poudaril Dušan Polajnar iz Gorske reševalne zveze Slovenije, med vsemi 670 slovenskimi gorskimi reševalci najdlje uriti za svoje delo: »Tri leta poteka usposabljanje za gorske reševalce, urjenje za reševalce letalce traja še dlje.«
Za leta urjenja, kot tudi za sodelovanje pri nesrečah v slovenskih gorah, gorski reševalci porabijo svoj prosti čas. Tako je uspešnost in učinkovitost njihovega dela odvisna tudi od dobre volje delodajalcev, pri katerih si prostovoljci služijo kruh. Da je v Sloveniji veliko nerešenih vprašanj, povezanih s prostovoljnim delom, je včeraj potrdil tudi predsednik države Danilo Türk, ki si je skupaj z ministrico za obrambo Ljubico Jelušič ogledal vajo. »Gorski reševalci bi morali imeti poseben položaj, ne gre jih enačiti z ljudmi, ki so se v gorah znašli v težavah,« je predsednik Türk odgovoril na vprašanje, kaj se dogaja s predlogom zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki je še pred meseci sprožal veliko vprašanj, saj so med nevarne športne dejavnosti nameravali uvrstiti planinstvo oziroma morda tudi gorsko reševanje.
Letos je v slovenskih gorah umrlo trinajst ljudi, v enakem obdobju lani so slovenske gore vzele sedem življenj. Zato ni zaman opozorilo, naj planinci in pohodniki izbirajo cilje, primerne njihovi kondiciji in znanju, ter naj se v gore napotijo pravilno opremljeni in dobro seznanjeni z razmerami, ki so ponekod še vedno zimske. »Ko vidite, da gre kaj zelo narobe, čim prej pokličite na pomoč,« je planincem, ki bi se znašli v nevarnosti, na srce položila zdravnica Alenka Klemenčič. Gorski reševalci so letos opravili 97 akcij, pri tretjini jim je pomagal helikopter.
Špela Žabkar