Delo, Književni listi - Marjan Raztresen: MONOGRAFIJA Slovenija kot način življenja
Ljubljanska založba Zaklad, ki je po zaslugi njenega lastnika že dolgo zaprisežena častilka lepot in posebnosti Slovenije, je izdala dvojezično slovensko-angleško knjigo s priloženo ploščo Preprosto Slovenija – Simply Slovenia, v kateri je na tri načine predstavljena naša država.
Slovenski fotografski umetnik Bogdan Kladnik, iskalec vsakomur dostopnih in ne popolnoma vsakemu vidnih naravnih in kulturnih znamenitosti, je – kot že velikokrat do zdaj – v stotinkah sekunde ujel dovolj teh čarov, angleška glasbena umetnica in tekstopiska Shirlie Roden je te podobe uglasbila in ubesedila, iz enega in drugega in tretjega pa je nastal prelep izdelek, ki Slovencem in širnemu svetu na najlepše predstavlja Slovenijo.
Najbrž mora majhno deželo odkriti tujec, najbolje pripadnik velikega naroda. Vsa hvala domačinov se zdi komaj kaj vredna, dokler je ne potrdi veliki tujec, ki se je zaljubil v njene čare. V Slovenijo se je pred poldrugim desetletjem po naključju zagledala v Londonu rojena in v zelenih dolinah južnega Walesa odraščajoča Shirlie Roden, koncertna umetnica, skladateljica in avtorica besedil, ki je med drugim posnela šest albumov pesmi in napisala sedem gledaliških muzikalov, tudi rockovsko opero Jeanne. Na povabilo naključnih slovenskih prijateljic iz Nove Gorice, ki ju je spoznala na svojem koncertu v Angliji, je prišla v Slovenijo, o kateri ni do takrat nič vedela. Bila je, kot pravi, ljubezen na prvi pogled, iz katere se je rodila dvojezična pesem »Kako lepo«, za njo oda skrivnostnemu Cerkniškemu jezeru in potem še veliko pesmi o čudežni deželi med Alpami, morjem, panonskimi ravninami, kočevskimi gozdovi in kraškim podzemljem z Ljubljano ter njenim zmajem v središču.
V knjigi, ki sta jo podpisala s Kladnikom, Angležinja med drugim piše: »Po vožnji z žičnico in dolgem sprehodu smo (na Veliki planini) sedeli v majhni koči nekje na vrhu in srkali čaj. Ko sem pogledala skozi okno koče, so snežni vrhovi gora zavzemali celotno površino okna. Bilo je kot v muzikalu Moje pesmi, moje sanje. Ste prepričani, da so te gore prave, sem vprašala prijatelje. Zdi se mi namreč, da je nekdo na vsa okna nalepil koledarje. Kako je lahko popolna lepota narave tako pristna, da se našim, oglasom vajenim očem, ki jo pohlepno zrejo, zdi ponarejena? Ta silna pristnost se je zdela tako nenaravna prav zaradi popolnosti, neoskrunjene in nedotaknjene snežne beline gorate gmote ob temnomodrem nebu in odsotnosti ljudi.«
Ko je v naslednjih mesecih in letih, kot piše, Slovenijo še bolje spoznala, »se me ni dotaknila samo osupljiva zdravilna moč nedotaknjene slovenske zemlje, temveč tudi sami Slovenci ... Slovenska ljubezen se me je dotaknila in prvič v življenju sem se počutila brezpogojno sprejeto in ljubljeno zaradi daru petja in pisanja ... Slovenija je zdaj zame resnično način življenja.«
Česar ni mogla v 176 strani debeli knjigi izraziti Angležinja z besedami, niti z besedili svojih »slovenskih« pesmi, pokažejo na približno dveh tretjinah knjige fotografije Bogdana Kladnika. Velemojster svoje obrti, ki je postala z njegovim podpisom umetnost, odlično pozna vse kotičke svoje domovine od najvišjih vrhov do najglobljih jamskih globin. To je dokazal že s knjigami, v tej pa v najlepši svetlobi pokaže, da pisateljica in glasbenica v svoji hvali niti malo ne pretirava, ampak ji je marsikje celo zmanjkalo besed za še močnejše ode.
Knjigi je priložena zgoščenka Simply Slovenia, na kateri Shirlie Roden z različnimi glasbenimi spremljavami prepeva svoje pesmi o Sloveniji: o Ljubljani in njenem zelenem zmaju, o »skritem« Cerkniškem jezeru, Uršlji gori, Veliki planini, Štanjelu, slapu na Kozjaku, Ptujski gori in njeni zavetnici, o miru v dolini, ki ga je našla v belokranjski Metliki, pa o motovilcu, regratu, koprivah, česnu in čebuli, tej za tujce nenavadni slovenski hrani. Ob njenih pesmih in hvalnici Slovenia song, za katere je napisala glasbo in besedila, nekatera v »angloslovenščini«, kot sama pravi, sta na ploščku še njeni uglasbitvi Prešernovih pesmi Pod oknom in Kam, ki ju pevka poje po slovensko.
Te skladbe so zanimiv primer, kako je mogoče alpsko Slovenijo glasbeno predstaviti brez enega samega tona polke in valčka. Pesem Zeleni zmaj, mešanica med popevko, songom in šansonom, ki jo poje pevka v priredbi Tomaža Kozlevčarja najprej v angleščini in nato v prevodu Andreja Rozmana Roze še v lepi slovenščini, bi doma zanesljivo postala uspešnica, če bi jo le javno predvajali, v tujini pa vrhunska promocija turistične Slovenije, ki bi tujce bistveno prej prepričala, naj obiščejo to nenavadno deželo, kot vsa uradna in draga reklama. Vsaka od v knjigi natisnjenih pesmi na cedeju je namreč dopolnjena: pesem o Mariji na Ptujski gori je skoraj gospel, ko slišimo orgle, čeprav jih nihče ne igra, v pesmi o Uršlji gori avtorica lebdi nad tem nezemeljskim hribom, Prešernova »Pod oknom« je romanca, ki tujcem glasbeno izraža vsebino pesmi in nima nič skupnega z najbolj znano slovensko uglasbitvijo te poeme, dvojezična, s kitaro spremljana pesem za prav posebno razpoloženje »Peace in the Valey – Mir v dolini« je zasanjana prošnja za mir, postavljena v skrivnostno Belo krajino.
Bogdan Kladnik snema prav zdaj še film o Sloveniji, ki ga bodo kupcem v tujini že pred začetkom poletja priložili h knjigi in cedeju.
Marjan Raztresen