Planine in (ne)varnost: Včeraj je moškega, ki je zašel z markirane poti prenizko in se je potem, ko je spoznal, da mora na pot višje, ob vzpenjanju po neizraziti ...
... grapi skorajda zasul snežni plaz(ič) napihanega snega, ki ga je sprožil sam z obremenitvijo.
Vse skupaj ne bi bilo vse skupaj nič kaj nenavadno, če se ne bi to zgodilo v gozdu, na višini 1280 metrov, pod Gojško planino (Kamniško-Savinjska Alpe). Tu snežni plazovi niso ravno značilni, zato je potrebna določena razlaga o pomenu »aktualne preventive« in razmer.
V zadnjem času se v določenih krogih zopet pojavlja večja aktivnost v smislu preventive. Vendar je le-ta preozko zastavljena in prav tako ciljno premalo zadevna, ker potrebujemo ob tem tudi ustvarjanje takojšnih koristi, vrednosti in oblikovanje poti za naprej. Skratka ustvariti moramo pogoje za to, da se izognemo samozadovljstvu in na drugi strani omogočiti pogoje za prodor novih idej.
| Lestvica nevarnosti in ogroženosti s snežnimi plazovi je postavljena nizko. Dogajanje v gorah in količina snežnih padavin sta bila v zadnjem obdobju različna dejavnika, zato je nevarnost težko doreči in opredeliti. Vsako vabilo v nevarne predele Grintovcev (ali drugih gora s takšnimi razmerami) je za nekaj časa bolje odložiti, saj bo otoplitev povzročila nove zaplete pri ugotavljanju nevarnih in izpostavljenih krajev. |
Ker pa to ni naša »domača« naloga, se ustavim(o) pri aktualnih razmerah. Silovit veter nad našimi kraji, ki je v noči s srede na četrtek (15. do 16. februar 2012), najprej pihal iz jugozahodne smeri, se je proti jutru obrnil in še močneje zapihal s severozahoda. Poleg škode, ki jo je naredil ljudem, je v svojem besu raznašal novozapadli sneg (10 cm) in pobral še starega, kolikor ga je lahko odtrgal s podlage. Vse to je odlagal večinoma na južne strani in odvetrne lege. Proti jutru so se zameti in opasti začeli spontano podirati. Tako je nastal tudi plazič, 50 metrov dolg, deset metrov širok in do metra visok ter se zapeljal čez »starodavno Svinjsko pot«, ki vodi od Jurčka v dolini Črne, čez Podkrajnik na Gojško planino.
Večinoma vsi govorimo, da je planotasto območje Velike planine dokaj varno pred snežnim plazovi. Če upoštevamo samo tista sporočila, ki pridejo tako ali drugače do nas, pa se ta mišljenja počasi spreminjajo.
Kje lahko ob tem iščemo smernice za preventivo?
Vse več in več ljudi hodi v gore, hribe in planine vsakodnevno. Njihova sporočila so lahko dragocena zbirka in hkrati vsakodnevno sprotno obveščanje ljudi o razmerah. Pa vendar, vplivati moramo tudi na ostale deležnike – uporabnike tega prostora.
Ob planinski poti ali cesti je pomembno, da na nek način zagotovimo tudi varnost. Za to je lahko več načinov, a če zopet govorimo o snežnih plazovih, na današnjih primerih, je to tudi prošnja ali sporočilo lokalnemu gozdarju, naj ne sekajo dreves, ki območje varujejo pred snežnimi plazovi, oziroma naj se območje zasadi s smrekicami … koristi so večstranske.
Več pa …
Pripis: Moški, ki je doživel neprijetno izkušnjo, se je v dolino preventivo odpravil naokrog, po cesti, s pravimi derezami na nogah, saj je na planoti led na poteh! Izkušnja in pogovor sta pozitivno delovala.
Boris Štupar