Delo – Brane Piano: Dolomiti – turno smučanje okoli Selle
Delo, sreda, 7. marca 2007
TRIP
Dolomiti – okoli pogorja Sella
Previdno s telesno vzdržljivostjo
in vremenom, da ne bo nočnih mor
Smučarska preizkušnja za vsakogar je lahko prijeten spomin, ob nepremišljenosti pa se utegne spreobrniti v nasprotje – Na nočnem maratonu na turnih smučeh kar 724 tekmovalcev – V Dolomitih še ni konec zime
Ob vznožju sedežnice Sasso Levante pod prelazom Sella je stal ogromen Italijan v dragem smučarskem kombinezonu in ne oziraje se na druge smučarje v vrsti glasno vpil v mobilnik, ki ga je držal v roki, polni zlatih prstanov: »Stojim pri tabli, na kateri piše Sella Ronda. Tukaj vas bom počakal!« Dvomim, da se je tistega dne srečal z znanci ali sorodniki, saj je tabel z napisom Sella Ronda okoli masiva Sella vsaj sto.
V zahodnem delu italijanskih Dolomitov, ki pozimi ponujajo 450 žičnic in 1200 kilometrov smučišč, leži pogorje, pravzaprav skupina strnjenih vrhov Sella. Ladinci, starodavni prebivalci tega območja, ki še zdaj sestavljajo večino življa in tudi govore ladinsko, imenujejo tako gorovje od nekdaj. Masiv Sella je obkrožen z znanimi turističnimi kraji Selva v dolini Gardene, Corvara, Arabba in Canazei, med njimi pa ležijo štirje na Sello prislonjeni gorski prelazi, čez katere so Ladinci že v davnini vzdrževali vezi in ohranjali svojo kulturno drugačnost.
Zdaj je okoli Selle v obe smeri speljana priljubljena smučarska tura, za katero si je treba vzeti nekaj časa in izbrati primerno vreme, lotijo pa se je lahko ne samo boljši rekreativni smučarji, temveč tudi družine s smučanja veščimi otroki. Kanček kondicije je seveda kljub temu priporočljivo imeti.
Pot vodi mimo visokogorskih iglastih gozdov, med katerimi je mnogo macesnov, prišpičenih skalnih vrhov, kakršni so značilni za Dolomite, smučišča se spuščajo do vasi, žičnice se vzpenjajo na vrhove in prelaze. S smučmi na nogah ali ob sebi v gondolah je treba vztrajati okoli 38 kilometrov, a vsaj enkrat se je med potjo priporočljivo spočiti v kateri izmed številnih dobro založenih koč. Opremiti se je treba tudi z vozovnico za vse Dolomite, ki velja za vseh 12 smučarskih območij, priporočljivo pa je imeti še vsaj kakšen rezervni kos rokavic, topel napitek in košček čokolade.
Okoli Selle
Na pot, ki jo imenujejo Sella Ronda ali Okoli Selle, je mogoče kreniti iz Selve, Corvare, Canazeia ali Arabbe. Najbolj priporočljiv dan je sobota, saj se takrat menjujejo turisti in na poti ni pretirane gneče, ali vsaj zunaj glavne zimske sezone, sicer se zna popotovanje precej zavleči predvsem zaradi dolgih vrst pred žičnicami. Tudi pri vremenu ne kaže biti nepremišljen, saj so v visokogorju med 1500 in 2500 metri nadmorske višine mogoča presenečenja v obliki snežnih metežev in močnih vetrov.
Zgolj vožnje z žičnicami je skupaj za dve uri, smučanja pa okoli uro in pol, zato je priporočljivo na pot oditi pred deseto uro; na zadnjem prelazu, od koder se je mogoče do izhodišča spustiti na smučeh, je namreč treba biti najpozneje do pol štirih popoldne. Dolomitski žičničarji sicer ustavljajo žičnice ob štirih ali pol petih popoldne, a zlasti pod prelazi včasih delovni čas še malo podaljšajo prav zaradi poznih popotnikov po Sella Rondi.
Peš le sto metrov
Sella Rondo je mogoče presmučati v obeh smereh, ki sta dobro označeni z oranžnimi oziroma zelenimi kažipoti. Oranžna vodi v smeri urnega kazalca in se, če začnemo v Selvi, najprej povzpne na prelaz Gardena, od tam se spusti mimo vasi Colfosco do Corvare, se spet vzpne na prelaz Campolongo in vrh Bec de Roces ter spusti v Arabbo. Iz Arabbe, kjer je edinkrat treba s smučkami na ramenih prepešačiti okoli sto metrov, se dve gondoli dvigneta na skoraj 2500 metrov visoki vrh Porta Vescovo, ki Sello ločuje od najvišjega vrha Dolomitov Marmolade, z njega pa se smučišče spusti v Ponte de Vauz. Nato se žičnice mimo prelaza Pordoi dvignejo pod 2400 metrov visoki vrh Belvedere, od tam pa smučina vodi na planoto Frataces nad Canazeijem. Z nje pelje gondola do zadnjega prelaza Sella, od koder je do Selve le še eno samo dolgo smučanje. Na oranžni poti Sella Ronde prepotuje smučar 13,5 kilometra z žičnicami ter 23,1 kilometra na smučeh. Zelena je pot v nasprotni smeri. Na njej je 15,7 kilometra žičnic in 22,9 kilometra smučišč.
Italijana iz uvodnega zapisa nismo več srečali, morda je le našel svoje bližnje. So se pa vse dni, vsaj kadar je sijalo sonce in ni pihalo, okoli pogorja Sella valile vrste Italijanov, Nemcev, Slovencev, Angležev, Čehov, Rusov in celo Švedov, ki so želeli okusiti kanček avanture in preizkusiti svojo vzdržljivost.
Če na Sello Rondo krenemo preudarno in dovolj zgodaj, ni prezahtevna skorajda za nobenega smučarja, ki dovolj obvlada vijuganje po belih strminah. Marsikje je namreč mogoče izbrati tudi manj zahtevna smučišča. Po drugi strani pa so italijanski žandarji in reševalci s Sella Ronde reševali že marsikoga, ki je na pot krenil ob neprimernem vremenu, prepozno ali s pomanjkljivim smučarskim znanjem.
Brane Piano