Mengšan, januar 2011 - Janez Kosec: Planinci so tisti, ki se v gorah ukvarjajo z planinsko dejavnostjo, kot je npr. hoja po poteh, plezanje, alpsko in turno smučanje.
Ostale dejavnosti, ki se izvajajo v gorskem svetu ali na težko dostopnem terenu in jih v primeru nesreče rešujejo gorski reševalci, pa so zračne aktivnosti, jadranje s padali, soteskanje, dela v gozdu, gorsko kolesarjenje, sankanje ipd.
V letu 2010 so slovenski gorski reševalci opravili 342 intervencij, v katerih je bilo 382 udeležencev. Med njimi je bilo 192 oseb lažje ali huje poškodovanih ali bolnih (114 planincev in 78 ostalih), 146 nepoškodovanih (104 planincev in 42 ostalih) in 44 mrtvih (28 planincev in 16 ostalih). V letu 2010 smo opravili 12.750 ur za reševanje. V približno 40 % akcijah je sodeloval helikopter. V posadki helikopterja je vedno prisoten tudi zdravnik – letalec reševalec, tako da je pomoč hitra in učinkovita. Največ nesreč (70 %) se zgodi v poletnih mesecih, od junija do septembra, v času množičnega obiska naših gora. Po dnevih v tednu se zgodi največ nesreč v soboto, nedeljo in ponedeljek, med 11. in 16. uro. V zadnjih letih je med udeleženci v gorskih nesrečah približno tretjina tujcev. Glavni vzroki pri tujcih so neizkušenost, nepoznavanje terena, bolezen in drugo. Vrsto let nazaj so bili med ponesrečenimi tujci na prvem mestu Čehi, Poljaki, Madžari. V letu 2010 so jih zamenjali planinci iz zahodnih držav Avstrije, Nemčije, Italije, Avstralije.
Najpogostejši vzroki nesreč v gorah
Že vrsto let so padci in zdrsi najpogostejši vzroki nesreč v gorah. Vse več je tudi tistih, ki jim markirana planinska pot daje premalo adrenalina in se podajajo v brezpotja, ki jih nemalokrat privedejo v težave, iz katerih se sami ne morejo izvleči. Izbira sebi prezahtevnih tur, nenačrtovani počitki ali nočitve med izvajanjem daljših tur privedejo do preutrujenosti in izčrpavanja. Zaradi tega se pogosto znajdemo v težavah. Pogost vzrok za nesreče je tudi neustrezna osebna oprema ali tehnična oprema ali pa neznanje njene pravilne uporabe. Da veliko ljudi hodi v gore z različnimi bolezenskimi težavami, pove podatek, da je bilo lani 8 primerov srčne ali možganske kapi v gorah. Najpogostejše poškodbe pri ponesrečenih so poškodbe spodnjih okončin, poškodbe glave, poškodbe zgornjih okončin, poškodbe prsnega koša, hrbtenice, poškodbe zaradi podhladitve …
Nekaj napotkov za varnejše gibanje v gorah v zimskih razmerah
Ko se odpravimo pozimi v zasnežene gore, moramo biti pripravljeni na določena dejstva: nizke temperature, krajši dan, zaprte planinske koče, manjše število ljudi v gorah, pod snegom skrite markacije, poledenela tehnična varovala na poteh, ekstremnejše vremenske razmere, stalna prisotnost dveh nevarnosti – zdrs in plazovi.
Za lažje ture do gozdne meje lahko uporabljamo pohodne palice in čevlje, na katere z lahkoto privežemo štirizobe dereze ali katero od drugih oblik pohodniških derez.
Za vzpone nad gozdno mejo uporabljamo čevlje s tršim podplatom in dereze z 12 zobmi, ko ocenimo, da bi se ob možnem zdrsu ne ustavili varno, pospravimo pohodne palice in v roke vzamemo cepin. Dereze in palice so nevarna kombinacija.
Naučimo se zaustavljanja s cepinom in hoje z derezami.
Pred začetkom zimske sezone potrenirajmo oboje na pobočju z varnim iztekom,
Spremljajmo podatke o snežnih razmerah, temperaturi in vetru ter poročila o stopnji nevarnosti snežnih plazov. V gore ne odhajamo ob in nekaj dni po obilnejšem sneženju in napovedanih otoplitvah,
Ne zaupajmo slepo gazi, ki je pred nami, ampak sami ocenjujmo, ali se gibljemo po varnem področju.
Naredimo preizkus trdnosti snežne odeje. Ob povečani nevarnosti prekinimo vzpon oz. nadaljujemo z gibanjem v varnostni razdalji
Naj na to, ali bomo vzeli s seboj cepin in dereze, ne vplivajo snežne razmere na izhodišču za turo, kajti razmere se spreminjajo tako z višino kot s časom.
Pred začetkom gibanja po snegu vklopimo in preizkusimo delovanje plazovnih žoln. V nahrbtniku imejmo še plazovno sondo in lopato. Z uporabo teh pripomočkov naj nam ne zraste samozavest.
Naučimo se iskanja s plazovno žolno in pravilnega odkopavanja zasutih. Pri iskanju z žolno odstranimo mobilne telefon Uporabljajmo kakovostno osebno opremo, ki nas varuje pred mrazom in mokroto.
Na grebenih veter ustvarja snežne opasti, ki se lahko pod našo težo odtrgajo, zato hodimo nekaj metrov pod grebenom na privetrni strani. Na zavetrni strani je pod opastjo skoraj vedno plast zbitega snega, ki se pod obremenitvijo sproži v obliki kložastega plazu.
Če ocenimo, da spusta ne obvladamo zaradi snežnih razmer in svojega znanja smučanja, sestopimo peš.
Pri smučanju ob urejenih smučiščih naj nas ne zavede varljiva varnost bližine smučišča, ampak se zavedajmo, da moramo upoštevati vsa pravila za varnejše gibanje v zimskih razmerah.
Ob megli in močnemu vetru raje prekinimo vzpon.
Spremljajmo vremensko napoved, upoštevajmo podatke o višini snežne odeje, upoštevajmo stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov, pozanimajmo se o nevarnosti proženja snežnih plazov na področju, kamor smo namenjeni.
Te podatke tudi upoštevajmo, saj področne nevarnosti lahko odstopajo (so večje) od napovedane splošne nevarnosti proženja snežnih plazov po petstopenjski lestvici. Trenutne razmere v gorah lahko najdete tudi na naslovih: www.turni-klub-gora.si, www.arso.gov.si, www.grzs.si.
Janez Kosec
Komisija za informiranje in analize pri GRZS