Boris Štupar 08.12.2012 11:05 1943 0

Priglasje, Alpe, Andi in Himalaja

Pred dnevi so v plezalnem klubu Novo mesto proslavili dvajseto obletnico delovanja.

Skupaj s še nekaj alpinisti ga je leta 1992 ustanovil Marko Belingar in ga poimenoval Alp sport. Najprej je bil to predvsem alpinistični klub, zelo hitro pa so se začeli ukvarjati tudi s tedaj precej novim športom, športnim plezanjem.
Novomeščani so športne plezalce Alp sporta spoznali na Loki v Bergerjevi predstavi Priglasje na gori Eiger, kjer sta nastopala tudi kasnejša predsednika kluba dvojčka Matjaž in Tomaž Erpič, novomeški plezalci pa so s to predstavo pod železniškim mostom prišli do prve umetne stene. Drugo umetno steno so postavili v telovadnici šmihelske osnovne šole v nekdanjem samostanu, kjer je zdaj dvorana konservatorija za glasbo, kar je omogočilo delo z mladimi, med katerimi sta izstopala Boštjan Pucelj in Sašo Erak, ki sta se med mladinci prebila v sam slovenski vrh.

Leta 1998 so plezalni klub, ki ga je kot predsednik prevzel Matjaž Erpič, preimenovali v Novo mesto. V prostem plezanju so s pomembnejšimi dosežki prednjačili Matjaž Erpič, Pucelj, Erak in Jernej Cimperman, alpinistični odsek kluba pa je nadaljeval odprave v visokogorje, najprej v Alpah, leta 2004 so se povzpeli na 6950 m visoko Aconcaguo v argentinskih Andih, leta 2006 so v Himalaji plezali na 7120 m visoko Patibaro in prišli do višine 6200 m, lani so se v Himalaji povzpeli na 7545 m visok vrh Mustagh Ata in se z njega spustili na smučeh. Letos jim je uspel vzpon na 4505 m visok alpski vrh Weisshorn, ki so ga neuspešno naskakovali pred petimi leti.
Med najbolj dejavnimi alpinisti PK Novo mesto je vse od ustanovitve do danes tudi snemalec ljubljanske televizije Jože Hartman. Športno plezanje je v dvajsetih letih delovanja novomeškega plezalnega kluba tako v dvoranah kot tudi na naravnih plezališčih v svetu izjemno napredovalo. V Nemčiji na primer vsako leto beležijo stoodstotni porast števila plezalcev, konkurenca je na tekmah svetovnega pokala in drugih velikih mednarodnih tekmovanjih izjemno huda, Slovenci pa kljub temu sodimo v sam svetovni vrh. Plezalne stene so v tem času iz eksotičnih športnih naprav postale standardna oprema vsake nove šolske telovadnice. Plezanje je naravno gibanje, ki zelo dobro vpliva na razvoj mišičevja, moči in spretnosti, otroci, ki so lahki, pa lahko zelo hitro napredujejo. Športno plezanje je postalo samostojen šport, saj večina tekmovalcev v športnem plezanju nikoli ne pleza v gorah, po drugi strani pa je športno plezanje odlična vadba za alpiniste, ki so prav zaradi tega težavnostne stopnje preplezanih smeri krepko dvignili.

»Danes v plezalnem klubu Novo mesto pleza trideset plezalcev in alpinistov. Dobivamo se na plezalni steni v telovadnici osnovne šole Grm, večina pa si je plezalne stene za vsakodnevno vadbo uredila tudi doma,« pripoveduje zdajšnji predsednik kluba Tomaž Erpič.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 6. decembra 2012.

03.04.2013