Gorenjski Glas - Jelena Justin: Monte Zermula (2143 m) - Na vrh po ferati z zgovornim imenom »prijatelji gora«. Divja stena, preko katere poteka ferata. Spokojna južna stran gore z udobno vojaško mulatjero.
Očitno me ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne pot vodi po vrhovih, ki jih je krvava morija 20. stoletja močno zaznamovala. Danes se bomo odpravili v Karnijske Alpe, ki so v zadnjih letih postale precej obljudene, kar ne čudi, saj so čudovite. Mestoma precej divje, a z neko lepoto, ki je drugačna od naših gora. Na Monte Zermulo se bomo povzpeli po ferati z zgovornim imenom »Amici Della Montagna«, kar pomeni »prijatelji gora«, sestopili pa bomo po udobni vojaški mulatjeri, ki opomni na krvavo zgodovino izpred 100 let.
Zapeljemo se proti Italiji, proti Trbižu. Zapeljemo skozi Trbiž in nadaljujemo po stari cesti mimo Ukev/Ugovizza. Po približno 23 kilometrih pripeljemo v kraj Pontebba. Zavijemo desno v center. Pred mostom se odcepi cesta proti Mokrinam/Nassfeldu, mi pa zapeljemo čez most ter zavijemo desno na gorsko cesto, ki pelje v Paularo. V nadaljnih 15 kilometrih, mimo kraja Studena Basso, se povzpnemo na prelaz oz. sedlo Lonice/Cason di Lanza. Cesta se vzpenja ob potoku. Cesta je dobro vzdrževana, v celoti asfaltirana, a z vsakim prevoženim kilometrom bolj ozka. Ja, take so pač gorske ceste. Drzno speljana, ovinkasta cesta nas pripelje do gostišča na sedlu, kjer parkiramo. Na levi strani ceste je naša Monte Zermula, ki ji vrha sicer ne vidimo, levo od nje pa stražar Zuc della Guardia, za njim pa travnati vrh Monte Pizzul.
Nasproti gostišča opazimo markacije, ki vodijo proti Monte Zermuli; naša pot, ki označuje vzpon po ferati, je desna in hitro zavije v macesnov gozd. Mestoma strm vzpon nas pripelje do konca gozda. Občutek imamo, da gre ferata čez steno, ki jo vidimo pred nami, a vendar le-ta zavija bolj desno. Prečimo prostrano melišče in po približni uri vzpona smo pri vstopu v ferato prijateljev gora. Opremimo se s plezalnim pasom, samovarovalnim kompletom, rokavicami in čelado. Pred nami je zanimivo poplezavanje.
Po žlebu, ki poteka levo, se strmo in mestoma izpostavljeno povzpnemo do trave in ponovno ob jeklenici nadaljujemo strmo navzgor. Vmes celo malce hodimo, ne veliko, nekaj korakov, zato glejmo naprej, kje so jeklenice, ki nam kažejo smer. Pridemo do ogromnih gladkih plošč, na katerih je voda pustila globoke žlebiče, preko katerih se povzpnemo. Na vrhu plošč nas jeklenica usmeri levo. Hodimo po široki stezi, ko spet pridemo do jeklenice. Pred nami je še gladka stena, preko katere vzpon poteka ob globoki poki. Široke police nas pripeljejo do vpisne skrinjice, čeprav še nismo na vrhu ferate. Od skrinjice dalje plezamo ob ozkem žlebu, ki mu sledi široka polica v levo, kjer izstopimo na greben oz. na udobno vojaško mulatjero na grebenu. Ferata ima oceno B/C in je speljana po naravnih prehodih. V čisti užitek. V tem vršnem delu se nam je lepo pokazal travnati, spokojen vrh Monte Zermule. Na vojaški mulatjeri se usmerimo desno in se v približno desetih minutah povzpnemo do vrha.
In na vrhu Monte Zermule, priznam, razgled, ki mi je bil precej neznan; na zahodu se pokažejo že Dolomiti, vidimo tudi Visoke Ture v Avstriji, pred nami in okoli nas pa vrhove Karnijskih Alp; Trogkofel/Veliki Koritnik, Monte Cavallo/Konjski Špik, Gartnerkofel/Krniške skale, Monte Salinchiet, Monte Chiavals, Zuc Dal Bor….
Z vrha Monte Zermula sestopimo po udobni vojaški mulatjeri, ki nosi oznako 442. Gora je bila v prvi svetovni vojni dobro utrjena in še danes se na celotnem grebenu vidijo ostanki italijanskih položajev.
Nadmorska višina: 2143 m
Višinska razlika: 600 m
Trajanje: 4 do 5 ur
Zahtevnost: 5 / 5
Jelena Justin