Franci Savenc 03.02.2008 06:29 2545 0

Prijatelji Istre z novogoriškimi Pohodniki

Primorske novice: Pred kratkim so obiskali kraje v dolini Dolenjščine. Kraje, ki navdušijo

ISTRA ► Prijatelji Istre z novogoriškimi Pohodniki

Istra je lepa v vseh letnih časih, pozimi morda še na poseben način, ker odkrije veliko lepot, ki so drugače skrite pod zelenjem. To vedo tudi pohodniki, Prijatelji Istre, ki se vsake nedeljo z Darkom Turkom podajo po zanimivih neznanih poteh v zaledju Istre. Pred kratkim so obiskali kraje v dolini Dolenjščine. Kraje, ki navdušijo, da skoraj pozabiš, da obstaja še drugr svet. Na pohodih s Turkom je sicer vedno veliko udeležencev, tokrat pa jih je bilo celo več kot 120, saj so se Prijateljem Istre pridružili tudi pohodniki iz društva Pohodniki Nova Gorica, ki zaledja Istre še ne poznajo - nad pohodom so bili še posebej navdušeni.

Hojo so pričeli v Sočergi, pri gostilni Pri Milanu, kjer so pustili avtomobile in avtobus. Od tam so se po slabo urejenem kolovozu spustili do potoka Reka, tam kjer potok prečka ploščo iz peščenjaka; prehod je zahteval kar nekaj spretnosti. Nekaterim se posrečil brez mokrih nog, a ne vsem. Pohodne Čevlje je v reko namočil tudi vodja poti Darko Tlirk. Pot je nato vodila po ne okrnjenem delu doline pod Pisari, Šeki in Marsiči v zaselek Mlini. Po ogledu prekrasne narave, ki so jo ozaljšali potočki vode, mlinov in mlinskih koles, so si pohodniki ogledali tudi vir te lepote, izvir Pod steno. Njegova posebnost je, da voda prihaja iz podzemnega jezera pod Movraško valo. Ob velikih nalivih se marsikdaj zgodi, da obilica vode ne more izteči skozi ta izvir, zato se dvigne prek navpičnih jam in privre v Movraško valo, kjer nastane jezero; to ob upadu vode presahne. Po kratkem dvigu iz doline in prečkanju ceste Sočerga-Buzet so pohodniki prišli še do posebno zanimivega izdelka narave, naravnega mosta, enega najlepših izdelkov narave. Njegov lok je videti tako, kot da ga je izdelal kamnosek. Po približno 15 minutah hoje so nato prišli na vrsto še spodmoli ali Ušesa Istre, kot jih je poimenoval pisatelj Marjan Tomšič. Res so kot ušesa, saj se tam sliši skoraj vse, kar ljudje govorijo v dolini. Po kratkem postanku je sledilo plezanje po klinih na orlovo gnezdo. Pohodniki s težavami zaradi vrtoglavice so pot zaokrožili skozi odprtino v naravnem mostu, ostali pa so se po klinih povzpeli pod orlovo gnezdo. Kljub pogumu so se marsikomu zatresla kolena ob pogledu na več kot 30 metrov globok prepad. Potem je šlo bolj" ali manj preprosto, mimo Velega Badina po planoti z lepim pogledom na slavniško pogorje na eni strani, Istro na drugi in na Koprski zaliv, do Svetega Kirika, pokopališča še iz rimskih časov. Od tam je le še nekaj korakov do izhodišča poti, kjer so se pohodniki zadržali v prijetnem druženju v pravi istrski gostilni Pri Milanu. SF