Planinske zveze Slovenije na predlog Zakona o športu
Spremembe Zakona o športu se pripravljajo že dlje časa, konec preteklega leta pa je bila izvedena tudi prva javna obravnava uradnega predloga zakona, ki je bila objavljana tudi na spletni strani PZS.
Zakon o športu je temeljni zakon za velik del dejavnosti planinske organizacije, zato smo Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport posredovali spodnje pripombe, ki se nanašajo na že omenjeno javno obravnavo predloga zakona:
Izpostavili smo dve splošni pripombi in sicer:
• zakon mora v večji meri upoštevati vidik prostovoljstva v športu. Množičnost športa še vedno temelji na prostovoljstvu, zato mora to specifiko upoštevati tudi temeljni zakon za področje športa.
• v zakonu je potrebno opredeliti tudi pogoje za opravljanje dejavnosti turističnih športnih storitev kot pridobitne dejavnosti, primerljivo s sedanjo opredelitvijo v 43. členu Zakona o spodbujanju razvoja turizma.
Poleg tega smo predlagali konkretne predloge sprememb in dopolnitev na spodnje člene predloga zakona:
Briše se 4. odstavek 34. člena, ki se glasi:
»Kdor opravlja delo na programih iz prve, druge, četrte in devete alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona in je v rednem delovnem razmerju, mora imeti strokovno izobrazbo v skladu s 36. členom tega zakona.«
Obrazložitev: Takšna določba pomeni, da npr. plezalni klubi ne morejo kot trenerja zaposliti ustrezno usposobljenega trenerja športnega plezanja, ki je lahko na svojem področju primerljivo ali bolje kompetenten kot strokovno izobražen kader po študijskih programih brez specifičnih znanj. Poleg tega takšna določba pomeni nezaupanje programom usposabljanja strokovnih delavcev v športu. Ne nazadnje takšna določba tudi pomeni, da se pri strokovno usposobljenem kadru spodbuja netipične oblike zaposlovanja v obliki samostojnega podjetništva, zasebnega dela v športu in podjemnih pogodb, kar nasprotuje načelom delovne zakonodaje ter ustvarja dodatne ovire za več rednih zaposlitev v športu in spodbuja prekerno delo.
1. odstavek 37. člena se spremeni, tako da se glasi:
»Strokovno usposobljen kader mora imeti najmanj srednjo poklicno izobrazbo in strokovno usposobljenost prve ali druge stopnje za športno treniranje, športno rekreacijo, šport invalidov ali šport starejših v skladu s tem zakonom ali nacionalno poklicno kvalifikacijo v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.«
Obrazložitev: Zahtevana stopnja izobrazbe se iz srednje strokovne, spremeni na srednjo poklicno. Torej iz V. stopnje na IV. stopnjo. Predvsem na področju rekreacije, delujejo tudi strokovno usposobljeni delavci, ki ne izpolnjujejo pogoja srednje strokovne izobrazbe, vendar to ne vpliva na njihovo usposobljenost na področju športa in na kvaliteto opravljanja njihovega dela. Takšen pogoj v zakonu omejuje predvsem prostovoljsko opravljanje dejavnosti na področju rekreacije v društvih.
Doda se nov 5. odstavek 37. člena, ki se glasi:
Strokovno usposobljen kader opravlja strokovno delo na podlagi licence, ki jo potrdi nacionalna panožna športna zveza. Obdobje veljavnosti licence določi nacionalna panožna športna zveza v programu usposabljanja.
Obrazložitev: Z rednim licenciranjem se zagotavlja strokovna izpopolnjevanja strokovnih delavcev in njihova redna aktivnost. S tem se zagotovi varnejše izvajanje aktivnosti in sledenje novostim na področju posamezne športne panoge. Obdobje licence se določi v programu usposabljanja. Smiselno pa je, da je to obdobje med tremi in petimi leti.
39., 40., 41. in 42. člen se prilagodijo, tako da vsebujejo predlagane rešitve na področju usposabljanja za športno rekreacijo: ... dalje na PZS.si >