Franci Savenc 20.12.2006 06:27 857 0

Priprava na Srečanja treh dežel

V Kranjski Gori so se sestali predstavniki PZS, OEAV za Koroško in CAI za Furlanijo Julijsko krajino

Pripravljeno po zabeležki GS PZS

Za pripravo "Srečanja treh dežel"

je bil v nedeljo, 17. decembra 2006, v Kranjski Gori sestanek delovne skupine

Udeležili so se ga predstavniki PZS: predsednik mag. Franci Ekar, podpredsednik mag. Uroš Vidovič, član UO in podpredsednik CAA Danilo Škerbinek ter GS Danilo Sbrizaj, OEAV za Koroško: Helmut Lang in Klaus Kummerer in CAI za Furlanijo Julijsko krajino: Carlo Tavagnutti in Paolo Geotti.

Namen sestanka je bil določiti datum in kraj nerealiziranega 42. Srečanja treh dežel v Sloveniji, določiti kraj in datum 43. srečanja v Avstriji ter se dogovoriti o oblikah nadaljnjega sodelovanja.
V uvodu je predsednik PZS Franci Ekar predstavil poglede PZS glede bodoče organizacije srečanj. Koordinacijo bo s strani slovenske planinske organizacije prevzel MDO Gorenjske v sodelovanju z MDO Posočja in Koroške, kar se ujema z bodočo regionalno razdelitvijo Slovenije.
PZS predlaga, da se nerealizirano srečanje organizira v spomladanskih mesecih, najbolje v marcu, ko je že konec zimskih počitnic in ugodnejše vreme. Za letos je predvideni termin 17. in 18. marec, kraj pa Mežica. Nosilna tema bo delo z mladimi. PZS zagotovi vse potrebno tehnično pomoč za Powerpoint prezentacijo in simultano prevajanje. Predviden je ogled rudnika v Mežici v soboto in vzpon na Uršljo goro v nedeljo. Korošci in Furlani predvidevajo po 15 udeležencev na delegacijo, pridejo pa z vodji mladinskih odsekov.

Jesensko (34.) srečanje bo v Spitallu v prvi polovici oktobra. Nosilna tema bo Alpska konvencija – planinske poti v stičišču treh držav/dežel, podteme pa bi naj bile Planinske poti, flora, slapovi, rimska dediščina, Via Alpino bo predstavila Christina Schvann.
Za to srečanje bo nujno potrebno vzpodbuditi sodelovanje čim večjega števila nacionalnih inštitucij, ki se ukvarjajo z Alpsko konvencijo in našimi predstavniki v njej in v Bruslju. Dobro bi se bilo povezati glede pregleda možnih programov z RRA v Kranju.

V razpravi se je odprlo več zanimivih tem.
Kako doseči večje možnosti črpanja sredstev EU v Sloveniji in Koroški? (Italijani so na tem področju uspešni, naj predstavijo kako delajo!) Kaj je bilo realiziranega v preteklih letih, zlasti kar se tiče gorskega turizma – kje smo?
Kako bo v bodoče urejeno prehajanje mej med tremi državami? Prosto ali le po planinskih mejnih prehodih? Za koga bo veljal prost prehod?
V zaključku srečanja je D. Škerbinek sprožil vprašanje kako je urejeno zavarovanje in plačilo reševanja ponesrečenih planincev v Italiji in Avstriji. Kakšna so zavarovanja, ali bi se lahko tudi PZS s svojimi člani priključila v njihovo zavarovanje (npr. OEAV in DAV)? Avstrijci se bodo glede tega vprašanja pozanimali na sedežu OEAV, ki je sklenitelj zavarovanja, sicer pa njihovo zavarovanje pokriva cel svet in vse dejvnosti. So pa stroški zavarovanja tako narasli (zlasti zaradi agresivnih ponudnikov reševalnih storitev), da so zaradi zavarovanja morali dvigniti članarino. V Italiji skrbijo za reševanje (brezplačno) regije. Zavarovanje krije tudi stroške reševanje zdravega reševanca, ki pa ne sme biti pijan ipd. Zavarovanje članov CAI velja za vse prostočasne aktivnosti ne samo za planinske.